Znak Evropske dediščine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
partizanska bolnica Franja, 2007, tri dni pred skoraj uničenjem bolnišnice v poplavi
Pogled na Bois du Cazier z značilnimi rudniškimi napravami

Znak evropske dediščine je priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot. Program izbora in usklajevanje vodi Evropska komisija. V vsaki državi članici so ji v pomoč nacionalni koordinatorji.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Medvladna pobuda[uredi | uredi kodo]

Logotip nekdanje medvladne sheme

Prvotni Znak evropske dediščine se je začel uveljavljati kot medvladna pobuda med zgolj 17 posameznimi državami članicami EU na srečanju v Granadi v Španiji 28. aprila 2006.[1] Motivi za oblikovanje pobude so bili referendumi leta 2005 v Franciji in na Nizozemskem, zaradi katerih obe državi nista ratificirali skupne ustave za Evropo. Glavni cilj pobude je bil ugotoviti in določiti območja, ki so imela ključno vlogo pri oblikovanju združene Evrope in jih videti in razumeti z evropskega in ne nacionalnega stališča.[2]

Medvladna pobuda je povezala države članice EU in posamezne države nečlanice, kot je Švica.[3] Organizacije za ohranjanje dediščine sodelujočih držav so znak podelile območjem s čezmejnim ali vseevropskim značajem.[4] Države so izbrale lastne kulturne dobrine, bodisi fizične kraje ali bolj abstraktne tradicije, kar pomeni, da so se merila za oznako razlikovala glede na državo. Do leta 2010 je bil medvladni znak podeljen 64 lokacijam v 18 različnih sodelujočih državah.[5]

Preoblikovanje v pobudi[uredi | uredi kodo]

Svet EU je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, namenjene preoblikovanju medvladne pobude v povezano akcijo vse Unije in sicer tako, da je Komisijo pozval, naj ji predloži predlog za ustanovitev znaka evropske dediščine s strani Unije in določi praktične postopke za izvajanje projekta.[4] Opravljene so bile javne predstavitve in ocene učinka, ki so potrdile dodano vrednost sodelovanja EU. Leta 2010 je Evropska komisija objavila načrte za celotno EU shemo, znano kot European heritage label ali Znak evropske dediščine[6], ki je bila uradno ustanovljena 16. novembra 2011.[4]

Znak evropske dediščine leta 2013[uredi | uredi kodo]

V skladu z novo, barvito oznako so bila leta 2013 določena prva štiri območja, leta 2014 pa so dodelili še šestnajst oznak.

Mesta, ki kandidirajo za znak, morajo imeti simbolično evropsko vrednost in so morala igrati pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in / ali pri gradnji Unije. Zato morajo dokazati eno ali več od naslednjega:

  1. njihova čezmejna ali vseevropska narava: kako njihov pretekli in sedanji vpliv in privlačnost presegata državne meje države članice;
  2. njihovo mesto in vlogo v evropski zgodovini in evropskih integracijah ter njihove povezave s ključnimi evropskimi dogodki, osebnostmi ali gibanji;
  3. njihovo mesto in vlogo pri razvoju in spodbujanju skupnih vrednot, na katerih temelji evropska integracija.[4]

V fazi predhodne izbire lahko države EU vsaki dve leti izberejo do dve lokaciji, nato pa v fazi izbire skupina 13 neodvisnih strokovnjakov izbere in spremlja lokacije. Odbor preučuje prijave in priporoča Evropski komisiji, katerim lokacijam je treba dodeliti oznako na podlagi določenih meril. Mesta kandidatke morajo predložiti tudi delovni načrt.[7]

Sodelujoče države[uredi | uredi kodo]

V programu sodelujejo naslednje države:[8] Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper*, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija.

Izbrane lokacije[uredi | uredi kodo]

Objekti[9], ki trenutno imajo oznako, so:

Avstrija[uredi | uredi kodo]

  • Arheološki park Carnuntum
  • Cesarska palača Hofburg, Dunaj
  • Naselje hiš v Evropi - Werkbundsiedlung Dunaj

Belgija[uredi | uredi kodo]

  • Mundaneum, Mons
  • Rudnik Bois du Cazier, Charleroi

Hrvaška[uredi | uredi kodo]

  • Najdišče neandertalcev Krapina, Hušnjakovo brdo, Krapina

Češka[uredi | uredi kodo]

  • Olomouški grad in nadškofijski muzej, Olomouc
  • Grad Kynžvart – prostor diplomatskih srečanj
  • Stanovanjsko naselje v Evropi - Osada Baba (Praga), Nový dům (Brno)

Estonija[uredi | uredi kodo]

  • Velika cehovska dvorana, Talin
  • Zgodovinski ansambel Univerze v Tartu, Tartu

Francija[uredi | uredi kodo]

Nemčija[uredi | uredi kodo]

Pogled na grad

Grčija[uredi | uredi kodo]

  • Akropola, Srce antičnih Aten

Madžarska[uredi | uredi kodo]

  • Glasbena akademija Franz Liszt, Budimpešta
  • Panevropski spominski park za piknike, Šopron
  • Velika sinagoga, Budimpešta
  • Živa dediščina, Szentendre

Italija[uredi | uredi kodo]

  • Muzej, Spominska hiša Alcida de Gasperija, Pieve Tesino
  • Trdnjava Cadine, Trento
  • Arheološko območje Ostia Antica

Latvija[uredi | uredi kodo]

Trije bratje v Rigi

Litva[uredi | uredi kodo]

Flag of the European Heritage Label in Kaunas, Lithuania
  • Kaunas, arhitektura modernizma 1919-1940

Luksemburg[uredi | uredi kodo]

Nizozemska[uredi | uredi kodo]


Poljska[uredi | uredi kodo]

  • Ladjedelnica Gdańsk
  • Ustava z dne 3. maja 1791, Varšava
  • Lublinska zveza
  • Pokopališče vzhodne fronte 1. svetovne vojne št. 123, Pustki
  • Spominsko območje v Łambinowice
  • Naselje hiš v Evropi - WUWA (Wroclaw)


Portugalska[uredi | uredi kodo]

  • Listina zakona o odpravi smrtne kazni (1867), Lizbona
  • Splošna knjižnica Univerze v Coimbri
  • Rt Sagres
  • Podvodna kulturna dediščina Azorov


Romunija[uredi | uredi kodo]

  • Sighetov spomenik

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Španija[uredi | uredi kodo]

  • Arhiv Aragonske krone, Barcelona
  • Residencia de Estudiantes, Madrid

Logotip[uredi | uredi kodo]

Novi logotip Znaka Evropske dediščine

Logotip novega znaka evropske dediščine je bil izbran po natečaju leta 2012. Sestavlja ga bela petokraka zvezda, ki povezuje pet barvnih polj.

Sam znak je podeljen kot velika plaketa z napisom v nacionalnem jeziku in angleščini ter majhna ploščica z logotipom. Vse velike plošče vsebujejo skupen element: »Nahaja se na seznamu Evropske dediščine Evropske unije zaradi pomembne vloge, ki jo je imela v zgodovini in kulturi Evrope«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Azihari, Ferghane (27. april 2013). »The New European Heritage Label is Here!«. The New Federalist. Pridobljeno 23. aprila 2016.
  2. "[1]"
  3. "[2]"
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 "[3]"
  5. "[4]"
  6. "[5]"
  7. "[6]"
  8. "[7]"
  9. "[8]"
  10. »Rīga's Three Brothers awarded European Heritage Label«. Public Broadcasting of Latvia. 3. april 2020. Pridobljeno 3. aprila 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]