Škopnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Zmin)

Škópnik, Škópnek, Škópnjak, Škópnjek, Škómpnjek, Zmin, Zminje, morda Svetinje, Svetije, je poimenovanje za slovenska zračna in nočna bajeslovna bitja, ki predstavljajo iskreče se blodeče duše umrlih.[1][2][3]

Osnovne lastnosti škopnikov[uredi | uredi kodo]

Škopniki predstavljajo blodeče duše v podobi žarečega snopa oziroma goreče metle,[1] podobni so tudi sovi , letečemu zmaju ali goreči kači ,[2] nastopajo lahko v podobi sršenasto- dlakavega možica, goreče ptice, žarečega bitja ali gorečega moža.[4] Škopniki stalno spreminjajo svoje podobe, sposobni so prevzemati tudi človeške.[2] Ime škopniki so dobili zato, ker se pojavljajo tudi kot otep slame (škop/škomp).[2] Ker je slama povezana z umrlimi, že njegovo ime pove, da je povezan z umrlimi dušami.[1] Škopniki so lahko tudi nevarni, saj naj bi sedali na otroke, jih dušili v spanju, jih kljuvali, jih kradli in zamenjevali[3] Ogroženi naj bi bili predvsem otroci, ki jih starši zanemarjajo.[5] Škopniki naj bi povzročali hrup v gozdu,[6], radi naj bi sedali na vrhove smrekovih dreves in jih včasih tudi osmodili.[4] Škopniki naj bi bili nevarni tudi za imetje, ker lahko s svojimi iskrami zanetijo ogenj v gozdu ali na domu.[7] Ljudje so škopnike povezovali z zvezdnimi utrinki,[1] na Koroškem pa se kot ime nekega nebesnega telesa pojavlja tudi izraz Škopnjekovo gnezdo.[1][4] Po eni od razlag naj bi Škopnjekovo gnezdo predstavljalo točke na nebu, od koder se usipljejo utrinki, in ki jim astronomi pravijo radianti.[4]

Oblikovanje in spreminjanje izročila o škopnikih[uredi | uredi kodo]

Čeprav izraz škop, po katerem je škopnik dobil ime, sicer izhaja iz nemške izposojenke (iz starovisokonemškega Scoub), je bajeslovni lik škopnika morda domačega izvora in bi se lahko oblikoval šele v stoletjih potem, ko so predniki Slovencev iz germanskega okolja prevzeli izraz škop. [8] Po drugi strani v Avstriji in Nemčiji poznajo sorodno bitje Schaub, ki pa se nekoliko razlikuje od slovenskega škopnika.[8] Škopnikom je sicer podoben tudi ukrajinski zmaj Plivnik.[8] Izročilo o škopnikih se je pričelo povezovati s sorodnimi liki: tako so jih ljudje npr. povezali s škrati in zato velja, da lahko prinesejo tudi srečo in bogastvo.[4] Zahodni Slovenci so jih povezali z vedomci, zato so njihove sestavine tamkaj prešle na slednje, tako, da naj bi ti imeli na glavi ogenj. [8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Šmitek, Z. (2003). Str. 10.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Ovsec, J.D. (1991): str. 481.
  3. 3,0 3,1 Kropej, M. (2008). Str. 330.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Kropej, M. (2008). Str. 272.
  5. Ovsec, J.D. (1991): str. 481.
  6. Duh, M., Haramija D. (2008). Str. 16.
  7. Duh, M., Haramija D. (2008). Str. 18.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Ovsec, J.D. (1991): str. 482.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Duh Matjaž, Haramija Dragica (2008). Realnost in mitičnost zelenega Pohorja: literarno likovni monolit Jožeta Tomažiča in Jožeta Beráneka. Iz: Revija za elementarno izobraževanje, letnik 1, številka ¾, str. 13-22.
  • Kropej Monika (2008): Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja. Mohorjeva, Ljubljana-Celovec-Dunaj.
  • Ovsec J. Damijan (1991). Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana, Domus.
  • Šmitek Zmago (2003). Sledovi potujočih duš: Vedomci, kresniki in sorodna bajeslovna bitja (uvodno besedilo). Ljubljana/Radovljica, Didacta, ZRC SAZU, Institut za slovensko narodopisje.