Zloraba živali

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Zloraba živali ali zanemarjanje živali je človeški vpliv na trplenje ali poškodbe nad vsako žival za druge namene kot samoobrambo ali preživetje. Ožje lahko povzroči poškodbe ali trpljenje za specifične namene kot so ubijanje živali za hrano, zabavo ali druge namene. Zakoni v zvezi zlorabe žilavi so namenjeni preprečevanju po nepotrebni krutosti tudi z zaporno kazen. Na splošno obstajajo trije konceptualni pristopi k problemu zlorabe živali. Položaj dobrega počutja živali, ni nič narobe samo po sebi če živali uporabljamo za človeške namene kot so hrana, oblačila, zabava in raziskave, vendar je treba to storiti, delati na human način brez nepotrebne bolečine in trpljenja živali. Veliko živali je hudo bolnih, okuženih naj se take živali uporabljajo za krzno in druge namene, ne pa popolnoma zdrave take, ki še imajo voljo do življenja. Po svetu imamo različne oblike zlorab živali kot so: zanemarjanje, industrijsko kmetovanje z živalmi, psihološke motnje, kulturni običaji, TV in izdelovanje filmov, cirkusi, bikoborbe, nepotrebne znanstvene poskuse/analize in druge oblike.

Zanemarjanje[uredi | uredi kodo]

Obstaja veliko razlogov, zakaj posamezniki zlorabljajo živali. Zloraba živali pokriva širok spekter dejavnosti (ali neukrepanja). Seznanitev z zlorabo živali je pokazala, vzorce obnašanja pri ljudeh ki zlorabljajo živali. Krutost živali je pogosto razdeljeno na dve glavni kategoriji: aktivne in pasivne.

Pasivna krutost je zaznamovana v primerih zanemarjanja, v katerih je krutost pomanjkanje akcije ne pa sama akcija. Primeri zanemarjanja so stradanje, dehidracija, zajedavci, omogočajo ovratniku, da zaraste v kožo, neustrezno zavetrje v ekstremnih vremenskih pogojih, in neuspeh poiskati veterinarsko oskrbo kadar je ta potrebna. V mnogih primerih zanemarjanja, v kateri preiskovalec meni, da je prišlo do zanemarjenja, ga lahko pouči oz izobrazi lastnika živali, da se tako ne dela z živaljo in zahteva, da se ji takoj nudi veterinarsko oskrbo. Če opozorila lastnik ne upošteva se žival odstrani in se ji nudi takojšno veterinarsko oskrbo.

Industrijsko kmetovanje z živalmi[uredi | uredi kodo]

Živali na kmetiji se na splošno proizvajajo v velikih industrijskih objektih na tisoče živali pri visokih gostotah, te kmetije imenujemo tovarniške kmetije. Industrijski značaj teh objektov pomeni, da je veliko rutinskih postopkov, ki velikokrat mejijo na meji zlorabe saj se živali nepravilno ubija in z njimi grdo ravna[1] . V enem letu umre za krzno kar 40 milijonov živali. Od tega jih 30 milijonov gojijo na farmah, ki so namenjene prav vzreji živali za krzno. Približno 10 milijonov pa jih nezakonito ulovijo. Živali v ujetništvu ne čutijo le fizične bolečine, temveč tudi psihično, saj nimajo svobode za preizkušanje svojih sposobnosti in svojih osnovnih življenjskih vzorcev. Vse te živali, ki trpijo zaradi, mogoče najbolj krute živali človeka, so moralno nedolžne, zato si takšnega trpljenja nikoli in nikdar ne zaslužijo. Prav tako so popolnoma nemočne pred človekom. V Sloveniji imamo 2 farmi za gojenje krzna, in sicer farmi za gojenje činčil. Neka krznarka je celo izjavila, da je gojenje za krzno enako kot gojenje živali na kmetiji. Temu pa še zdaleč ni tako. Največja tovarna predelave krzna je v Rusiji (Kopenhagen Fur), kjer tovrstne industrije ne primanjkuje. V tovarnah kjer se množično ukvarjajo z vzrejo živali in potem prodajo imajo velikokrat probleme s prenatrpanostjo ker imajo premalo prostora in s tem povezano tudi s čistočo je ni.

Poskusi na živalih[uredi | uredi kodo]

Poskusi na živalih se izvajajo predvsem v farmaciji in kozmetiki. Za poskuse uporabljajo: zajce, miši, hrčke, pse in mačke. Na živalih opravljajo teste smrtne doze, testiranje oko dražečih snovi, testiranje dražečih snovi na koži, testiranje na alergije in učinkovitosti končnega proizvoda.

Metoda Eytex je nova metoda in je za testiranje oko dražečih snovi sprejeta. Pri tej metodi namesto nanosa škodljivih snovi na prisilno odprte oči, živalim vzgojijo posebno tkivo na membrani, nato nanj nanesejo dražečo snov ter opazujejo spremembe. Vendar to ni potrebno, saj veliko podjetij proizvaja kakovostne izdelke brez pomoči poskusov na živalih.

Bikoborbe[uredi | uredi kodo]

Bikoborbe je skritizirana s strani pravic živali ali aktivistov ki se borijo za dobro počutje živali. Se nanašajo na ta špot kot okrutnega, barbarskega v katerem bik zelo trpi saj je zelo pod stresom in še mučijo ga do njegove zelo mučne in počasne smrti[2][3][4][5]. Številne aktivistične skupine se zavezujejo proti bikoborbi v Španiji in drugih državah.

Cirkusi[uredi | uredi kodo]

Po kampaniji, so bili sprejeti novi predpisi, ki prepovedujejo uporabo živali v cirkusih v Izraelu, Finski in Singapurju. V Veliki Britaniji in Škotski so se zavezali, da dajo prepoved do uporabe v te namene za določene prosto živeče živali in približno v 200 lokalnih obasteh v Veliki Britaniji so prepovedali vse nastope živali na njihovih zemljiščih. Nastopi živali so še vedno zelo priljubljena po večjem delu Evropu, Ameriki in Aziji. V Združenih državah Amerike za dobro počutje živali skrbi Ministrstvo za kmetijstvo. V državah kot so Denver, Colorado si prizadevajo dobiti prepoved o nastopanju cirkusantov, vendar so volivci zavrnili predlog. V nekaterih cirkusih so zdaj prisotne tudi točke kjer živali niso prisotne na tak način bi lahko delovali vsi ali pa delali z živalmi tako kot je potrebno[6].

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Matheny, Gaverick; Leahy, Cheryl (2007). "Farm-Animal Welfare, Legislation, and Trade". Law and Contemporary Problems 70 (1): 325–358. 
  2. "What is bullfighting?".  |first1= manjka |last1= v Authors list (pomoč) od dne September 2012[slepa povezava]
  3. "Running of the Bulls Factsheet".  |first1= manjka |last1= v Authors list (pomoč)
  4. "ICABS calls on Vodafone to drop bullfighting from ad".  |first1= manjka |last1= v Authors list (pomoč)
  5. "The suffering of bullfighting bulls".  |first1= manjka |last1= v Authors list (pomoč)
  6. "Animal-Free Circuses: Factsheet" (PDF). PETA. 2005-08-09. Pridobljeno dne 2008-05-28.