Zlata vrata, Gdansk
| Zlata vrata | |
|---|---|
Brama Złota | |
Zlata vrata, vzhodna stran leta 2015 | |
| Splošni podatki | |
| Tip | mestna vrata |
| Arhitekturni slog | nemški manierizem |
| Naslov | Ulica Długa (Dolga ulica) |
| Naselje | Gdańsk |
| Država | Poljska |
| Koordinati | 54°20′59″N 18°38′53″E / 54.34972°N 18.64806°E |
| Začetek gradnje | 1612 |
| Dokončano | 1614 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Abraham van den Blocke |
Napačna razglasitev | |
| Razglasitev | 1994-09-08 |
| Del | Gdańsk – mesto znotraj utrdb iz 17. stoletja |
| ID # | M.P. 1994 nr 50 poz. 415[1] |
Zlata vrata (poljsko Brama Złota, nemško Langgasser Tor) so zgodovinska renesančna mestna vrata v Gdansku na Poljskem. Stojijo znotraj Kraljeve poti, najvidnejšega dela starega mestnega jedra in so ena njegovih najpomembnejših turističnih znamenitosti.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zgrajena so bila v letih 1612–14 namesto gotskih vrat iz 13. stoletja, Brama Długouliczna (Dolga ulica).[3] Stojijo na enem koncu Ulice Długa (Dolga ulica), kjer skupaj z Brama Wyżynna (Visokimi vrati) in Wieża Więzienna (Zaporniškim stolpom) tvorijo del starega mestnega obzidja.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Sedanja vrata je zasnoval arhitekt Abraham van den Blocke, zgradil pa jih je Jan Strakowski. Arhitekturni slog vrat je nizozemski manierizem. Zraven njih stoji poznogotska stavba Bratovščine sv. Jurija.
Obe strani vrat imata atiko s figurami, ki simbolizirajo lastnosti idealnega državljana. Zasnoval jih je leta 1648 Jeremias Falck (Polonus) in jih leta 1878 rekonstruiral, ker so originali sčasoma utrpeli škodo zaradi vremenskih vplivov.
Z zahodne strani predstavljajo (v latinščini): Pax (mir), Libertas (svoboda), Fortuna (bogastvo) in Fama (slava). Z vzhodne (Long Lane) strani so Concordia (sporazum), Iustitia (pravičnost), Pietas (pobožnost) in Prudentia (razsodnost). Latinski napis na vratih se glasi: Concordia res publicæ parvæ crescunt – discordia magnæ concidunt (V soglasju rastejo majhne republike, zaradi nesoglasja padejo velike republike).
Vrata so bila med drugo svetovno vojno poškodovana zaradi sovjetskega obstreljevanja, vendar so se izognila uničenju. Popravili so jih leta 1957. Izvirni nemški napis na vratih je bil obnovljen v 1990-ih: Es müsse wohl gehen denen, die dich lieben. Es müsse Friede sein inwendig in deinen Mauern und Glück in deinen Palästen (»Uspeli bodo tisti, ki te ljubijo. Mir bodi med tvojimi zidovi in blagostanje med tvojimi palačami« – Psalm 122).
Galerija
[uredi | uredi kodo]- Vstop Marije Luize Gonzage, poljske kraljice, ok. 1646
- Vrata leta 1687, ki jih je narisal Reinhold Curicke
- Vrata (desno) in sedež bratovščine sv. Jurija (levo)
- Arhitekturni detajl vrat z pozlačenimi napisi
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Zarządzenie Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 8 września 1994 r. w sprawie uznania za pomnik historii., M.P. z 1994 r. Nr 50, poz. 415
- ↑ »The Golden Gate, also known as "Brama Długouliczna" (Long Street Gate)«. Pridobljeno 16. novembra 2023.
- ↑ Friedrich, Jacek (1997). Gdańskie zabytki architektury do końca XVIII w. (PDF). Wydawnictwo Uniwersytetu Gdańskiego. str. 60.