Zlarin (naselje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: Zlarin (naselje) 43°41′57″N, 15°50′03″E

Zlarin (naselje)
Država Zastava Hrvaške Hrvaška
Županija Šibensko-kninska županija Šibensko-kninska županija
Mesto Šibenik
Nadmorska višina45 m
Prebivalstvo
 • Skupno276 (2001)
Poštna številka 22232 Zlarin (naselje)

Zlarin je naselje z manjšim pristaniščem na severno-dalmatinskem otoku Zlarinu (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Šibenik Šibensko-kninske županije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Edino otoško naselje ima pristan. Kraj leži ob zalivu Luka Zlarin na severni obali otoka. Naselje ima kopališče s peščeno plažo.

V pristanu leži okoli 130 m dolg pomol, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: B Bl 3s. Na pomolu lahko pristajajo plovila iz obeh strani. Pristajanje na zunanji strani pomola, pa je lahko ob močnem vetru nevarno. Pristan je odprt severozahodnim vetrovom., zavarovan pa pred burjo in jugom. Privezi na pomolu imajo priključke za elektriko in vodo. Globina morja ob pomolu je 3 do 5 m.

Za pomolom, okoli dna zaliva, ki ima obliko črke U, leži še 5 manjših pomolčkov. Globina morja priti dnu zaliva vse bolj pada in v dnu zaliva doseže globino 1 m. Pred glavnim pomolom stoji še en krajši okoli 25 m dolg pomol pri katerem je globina morja 2 m. Na tem pomolu stoji 5 tonsko dvigalo.

Naselja[uredi | uredi kodo]

K edinemu naselju na otoku - Zlarinu, pripada še zaselek Borovica.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Skupaj živi v naselju okoli 500 prebivalcev.

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1643 3063 1684 1819 1829 1846 1980 1480 896 914 920 635 399 359 276

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Domačini se ukvarjajo s pomorstvom, ribolovmin turizmom. V kraju stoji hotel »H.Koralj«. Možen je tudi najem počitniških sob in apartmajev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje je zgrajeno na ostankih naselja iz rimske dobe. Prvi prebivalci so se ukvarjali z nabiranjem koral. Pisni viri iz 1412 že omenjajo Zlarjane kot nabiralce koral. O stari otoški obrti obrti pričajo razstavljeni eksponati v malem krajevnem muzeju in bogato okrašeni oltarji v baročni župnijski cerkvi Uznesena Marijana postavljeni v 1740. Poleg župnijske cerkve so v naselju še tri cerkve: cerkev sv. Roka (1649), Gospe od Rašelja iz 15. stoletja in cerkev sv. Šimuna iz 17. stoletja.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]