Pojdi na vsebino

Zimska kolobarnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zimska kolobarnica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Tricholomataceae (kolobarničarke)
Rod: Tricholoma (kolobarnice)
Vrsta:
T. portentosum
Dvočlensko ime
Tricholoma portentosum
(Fr.) Quél. (1873)
Sinonimi
  • Agaricus portentosus Fr. (1821)
  • Gyrophila portentosa (Fr.) Quél. (1886)
  • Gyrophila sejuncta var. portentosa (Fr.) Quél. (1896)
  • Melanoleuca portentosa (Fr.) Murrill (1914)

Zimska kolobarnica (znanstveno ime Tricholoma portentosum) je gliva iz rodu kolobarnic (Tricholoma). V Sloveniji je znana tudi pod različnimi domačimi imeni, kot sta sivka in snežka.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk ima premer od 3 do 10 cm. Površina je siva do temno siva z rumenkastimi odtenki in z značilnimi črnkastimi radialno vdelanimi vlakni. Sprva je stožčasto izbočen, kasneje sploščen, z valovitimi robovi in s topo grbico na sredini. V vlagi je rahlo spolzka.

Lističi so najprej beli, nato sivkasti. Srednje gosti, tanki in zarezano pripeti na bet, tako da ob njemu tvorijo kolobar.

Bet je visok od 5 do 10 cm in debel 2 cm. Je valjast, poln, gladek, sijoč. Površina je belkasta z rumenkastim ali sivkastim odtenkom, v starosti včasih rumenkasto zelena.

Meso je belo, pod kožico klobuka plavkasto. Ob pritisku ne spremeni barve. Okus je blag, sladek in po oreščkih, z vonjem po moki.[1][2]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Je široko razširjena po Evropi in Severni Ameriki in občasnimi poročili o najdbah v Aziji.

Raste od oktobra do decembra v borovih gozdovih z veliko lišaji in mahovi. Ponekod so pogoste in rastejo v velikem število. Včasih rastejo na istih rastisčih kot zelenkasta kolobarnica (Tricholoma equestre).[2]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je bele barve. Trosi so jajčasti, gladki, brezbarvni in merijo 5–6 x 4–5 μm.[2]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Užitna.

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. str. 20. ISBN 978-83-245-9550-1.
  2. 2,0 2,1 2,2 Gerhardt, Ewald; Łukomski, Stefan (2006). Grzyby: wielki ilustrowany przewodnik: ponad 1000 opisanych gatunków (v poljščini). Warszawa: Klub dla Ciebie - Bauer-Weltbild Media. ISBN 978-83-7404-513-1.