Zgodovinske latvijske dežele

Zgodovinske latvijske dežele (latvijsko Latviešu vēsturiskās zemes) ali prej kulturne regije Latvije (latvijsko Latvijas kultūrvēsturiskie novadi) so več območij v Latviji, ki so formalno priznana kot ločena od preostalega dela države. To so: Kurzeme (Kurlandija), Zemgale (Semigalija), Latgale (Latgalija), Vidzeme in Sēlija (Selonija). Medtem ko nekatere od teh regij veljajo zgolj za kulturno ločene, so bile druge zgodovinsko del različnih držav in so se uporabljale za delitev države zaradi upravnih in drugih razlogov.

Saeima je 16. junija 2021 sprejela Zakon o zgodovinskih latvijskih deželah, katerega cilj je ustvariti potrebne predpogoje za krepitev skupne identitete prebivalstva ter za ohranitev in trajnostni razvoj kulturnega in zgodovinskega okolja ter kulturnih prostorov zgodovinskih latvijskih dežel. Zakon vsako župnijo in mesto v Latviji dodeljuje eni od petih zgodovinskih latvijskih regij: Vidzeme, Latgale, Kurzeme, Zemgale in Sēlija. Mesto Riga, baltska metropola, je zgodovinski del Vidzeme, zato je treba podpirati in spodbujati posebno identiteto in posebnosti kulturnega in zgodovinskega okolja Rige.^[1]^[2]

Zgodovinske latvijske dežele

Latvijski narod se je oblikoval iz kultur ljudstev, ki so naseljevala zgodovinske latvijske dežele: Livoncev, Kuronov, Latgalcev (starih in sodobnih), Seloncev in Semigali, pod vplivom baltske nemške kulture.^[1]

Dodatek 1 k Zakonu o zgodovinskih latvijskih deželah našteva mesta (ali mestne dele) in župnije glede na zgodovinske dežele.^[1]

Kurlandija (latvijsko Kurzeme, livonsko, najzahodnejši del Latvije, ki ga sestavljajo mesti Liepāja in Ventspils ter občine Kuldīga, Saldus, Južni Kurzeme, Talsi in Ventspils. Tradicionalna Kurlandija vključuje tudi okolico okrožja Klajpeda in okrožja Telšiai v severozahodnem delu Litve.
Semigalija (latvijsko Zemgale) je osrednji del Latvije. Zemgale omejuje Kurzeme na zahodu, Riški zaliv, reki Daugava in Vidzeme na severu, Selonija na vzhodu in litovska meja na jugu. Sestavljajo jo mesto Jelgava in občine Ķekava, Bauska, Dobele, Jelgava in Tukums. Tradicionalna Semigalija vključuje tudi severni del okrožja Šiauliai v Litvi.
Selonija (latvijsko Sēlija, Augšzeme) se pogosto šteje za del Semigalije. Selonija obsega vzhodni del province Semigalija iz leta 1939, kar približno ustreza delom nekdanjih okrožij Aizkraukle, Daugavpils in Jēkabpils južno od reke Daugave. Tradicionalna Selonia vključuje tudi del severovzhodne Litve. Poimenovana je po Selonjanih.
Vidzeme (livonsko Vidūmō), kar pomeni »Srednja dežela«, je znano tudi kot Livonija ali Livlandija, čeprav obsega le latvijski del švedske Livonije in mesto Riga. Približno ustreza nekdanjim okrožjem Alūksne, Cēsis, Gulbene, Limbaži, Madona, Valka, Valmiera ter delom okrožij Aizkraukle, Ogre in Riga severno od reke Daugave.
Latgalija (latvijsko Latgale, latgalsko Latgola), del Livonije, ki je bil po Altmarkski pogodbi leta 1629 še vedno v rokah Poljsko-litovske države, takrat imenovan Poljska Livonija ali Inflantsko vojvodstvo. Približno ustreza okrožjem Balvi, Krāslava, Ludza, Preiļi, Rēzekne ter delom okrožij Daugavpils in Jēkabpils severno od reke Daugave. Latgalski jezik, narečje latvijščine, temelji na tem ozemlju.

V nekaterih primerih so Kurzeme, Sēlija in Zemgale združeni v eno regijo. To odraža politično delitev Latvije med letoma 1629 in 1917, ko sta bila Kurzeme in Zemgale skupaj, najprej kot Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija, nato kot gubernija Kurlandija v Ruskem imperiju, medtem ko sta bila Vidzeme in Latgale kot dela vojvodine Livonije politično ločena, tako od Kurlandije kot druga od druge od 17. stoletja. S tega vidika obstajajo tri regije: Kurzeme (vključno z Zemgale in Sēlijo), Vidzeme in Latgale. Takšna delitev se ne uporablja več pogosto, vendar jo je mogoče videti v grbu Latvije in Spomeniku svobode v Rigi, ki imata oba tri zvezde: za Kurzeme, Vidzeme in Latgale, ki so bile leta 1918 združene v Latvijo.