Pojdi na vsebino

Zemeljska kosa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kose v Baltskem morju

Zemeljska kosa je ozek pas peska, ki ločuje laguno od odprtega morja. Kose so značilne za morja brez plimovanja, kot je Baltsko morje. Če se kosa zapre, nastane laguna. Občasno se uporablja izraz lido.[1]

Nastanek

[uredi | uredi kodo]

Za nastanek kose je potreben plitev obalni rob, zadostna količina sedimentov in nizek ali ničen razpon plimovanja. Pri močnem razponu plimovanja se oblikujejo pregradni otoki; če je razpon plimovanja večji od 4 m, se oblikujejo peščeni bregovi. Kosa nastane med nastankom izenačevalne obale zaradi odnašanja sedimentov s tokovi, vzporednimi z obalo, na mestih, kjer se obala obrne v notranjost glede na linijo tokov. Tam se sediment, ki ga nosi tok, sprva odloži kot plažni nanos, ki se nato lahko razvije v koso.[2] Del, ki ga od morja večinoma loči kosa, se imenuje laguna in vsebuje brakično vodo, saj jo vse bolj osvežuje dotok sladke vode, medtem ko je izmenjava vode z odprtim morjem le minimalna.

Na kosah pogosto nastanejo sekundarne sipine.

Znane kose

[uredi | uredi kodo]
Kurska kosa,
Baltsko morje
med Baltskim morjem in Kursko laguno, severno od polotoka Samland, Litvo in Rusijo
Vislanska kosa,
Baltsko morje
med Baltskim morjem in Vislanskim zalivom, južno od polotoka Samland, Poljske in Rusije
Polotok Hel,
Baltsko morje
v Gdanskem zalivu; prej imenovan Puška kosa, Poljska
Otoki Lido, Pellestrina in Sottomarina,
Sredozemsko morje
med Jadranskim morjem in Beneško laguno v Italiji
polotok Miankaleh in otok Ashuradeh,
Kaspijsko morje
na južni obali Irana
Ognjeni otok,
Atlantski ocean
južno od Long Islanda v Združenih državah Amerike

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Lido ▶ Rechtschreibung, Bedeutung, Definition, Herkunft – Duden«. duden.de. Pridobljeno 23. julija 2024.
  2. »Die Ostseeküste. Von Haffs, Nehrungen und Strandhaken«. Scinexx.de. 20. junij 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]