Zemeljska kosa

Kose v Baltskem morju

Zemeljska kosa je ozek pas peska, ki ločuje laguno od odprtega morja. Kose so značilne za morja brez plimovanja, kot je Baltsko morje. Če se kosa zapre, nastane laguna. Občasno se uporablja izraz lido.

Nastanek

Za nastanek kose je potreben plitev obalni rob, zadostna količina sedimentov in nizek ali ničen razpon plimovanja. Pri močnem razponu plimovanja se oblikujejo pregradni otoki; če je razpon plimovanja večji od 4 m, se oblikujejo peščeni bregovi. Kosa nastane med nastankom izenačevalne obale zaradi odnašanja sedimentov s tokovi, vzporednimi z obalo, na mestih, kjer se obala obrne v notranjost glede na linijo tokov. Tam se sediment, ki ga nosi tok, sprva odloži kot plažni nanos, ki se nato lahko razvije v koso. Del, ki ga od morja večinoma loči kosa, se imenuje laguna in vsebuje brakično vodo, saj jo vse bolj osvežuje dotok sladke vode, medtem ko je izmenjava vode z odprtim morjem le minimalna.

Na kosah pogosto nastanejo sekundarne sipine.

Znane kose

	Kurska kosa, Baltsko morje	med Baltskim morjem in Kursko laguno, severno od polotoka Samland, Litvo in Rusijo
	Vislanska kosa, Baltsko morje	med Baltskim morjem in Vislanskim zalivom, južno od polotoka Samland, Poljske in Rusije
	Polotok Hel, Baltsko morje	v Gdanskem zalivu; prej imenovan Puška kosa, Poljska
	Otoki Lido, Pellestrina in Sottomarina, Sredozemsko morje	med Jadranskim morjem in Beneško laguno v Italiji
	polotok Miankaleh in otok Ashuradeh, Kaspijsko morje	na južni obali Irana
	Ognjeni otok, Atlantski ocean	južno od Long Islanda v Združenih državah Amerike