Zelena mamba

Zelena mamba
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Reptilia (plazilci)
Red:	Squamata (luskarji)
Podred:	Serpentes (kače)
Družina:	Elapidae (strupeni goži)
Rod:	Dendroaspis (mamba)
Vrsta:	D. angusticeps
Dvočlensko ime
	Dendroaspis angusticeps; (Smith, 1849)
	Območje razširjenosti
Sinonimi
	Seznam Naja angusticeps; — Smith, 1849 ; Naja angusticeps; — Duméril & Bibron, 1854 ; Dendraphis angusticeps; — Günther, 1858 ; Dendrospis [sic] angusticeps; — Boulenger, 1897 ; Dendroaspis sjöstedti; — Lönnberg, 1910 ; Dendraspis [sic] angusticeps; — Sternfeld, 1910 ; Dendroaspis angusticeps; — Razetti & Msuya, 2002;

Zelena mamba (znanstveno ime Dendroaspis Angusticeps) je najmanjša kača iz rodu mamb. Najdemo jo v zahodnem delu Južnoafriške republike, v Mozambiku, v Zimbabveju in v Tanzaniji. Odrasle samice v povprečju dosežejo dolžino okoli 2 m, samci pa so nekoliko manjši.

Opis

zelena mamba je velika kača z rahlo sploščenim in zelo vitkim telesom ter srednje dolgim do dolgim, postopno zožujočim se repom. Odrasli samci v povprečju dosežejo skupno dolžino okoli 1,8 m, medtem ko samice v povprečju merijo 2 m. Ta vrsta le redko preseže dolžino 2,5 m. Skupna dolžina je praviloma 4–4,3-krat večja od dolžine repa.^[4]^[5]^[6]

Samci so običajno daljši od samic. Odrasle zelene mambe so smaragdno zelene barve, trebuh pa je lahko rumenkaste ali svetlo zelene barve.

Gre za vrsto, ki večinoma živi na drevesih in je običajno dobro zakamuflirana med rastlinjem. Nekateri herpetologi menijo, da je njen življenjski prostor omejen na tropske deževne gozdove v obalnih nižinah.^[7]

Razširjenost

Zeleno mambo najdemo na obalnih območjih Južne Afrike in Vzhodne Afrike. Najdemo jo od Kenije proti jugu skozi Tanzanijo, Malavi, vzhodni Zimbabve in dele Zambije. Prisotna je tudi na Zanzibarju in v severnem Mozambiku.^[8]^[4] V Južni Afriki obstaja izolirana in genetsko ločena populacija, od skrajnega severovzhodnega dela Vzhodnega Rta vzdolž obale KwaZulu-Natal in naprej v južni Mozambik.^[9]

Živijo v nasadih manga in papaje in v priobalnih zimzelenih gozdovih.

Sklici

↑ Wagner, P.; Branch, W.R.; Safari, I.; Chenga, J. (2021). »Dendroaspis angusticeps«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2021 e.T13265770A13265778. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-2.RLTS.T13265770A13265778.en. Pridobljeno 18. septembra 2021.
↑ »Dendroaspis angusticeps«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
↑ Uetz, Peter; Hallermann, Jakob. »Dendroaspis angusticeps (SMITH, 1849)«. The Reptile Database. Reptarium association. Pridobljeno 17. februarja 2012.
1 2 FitzSimons, Vivian F. M. (1970). A Field Guide to the Snakes of Southern Africa. HarperCollins. str. 169–170. ISBN 978-0-00-212146-0.
↑ Marais, Jean (2004). A Complete Guide to Snakes of Southern Africa. Cape Town: Random House Struik Publishers. str. 98–99. ISBN 978-1-8-6872-932-6.
↑ Spawls, S.; Branch, B. (1995). The Dangerous Snakes of Africa. London: Blandford Press. str. 46–47. ISBN 978-0-88359-029-4.
↑ Haagner, G. V.; Morgan, D. R. (januar 1989). »The captive propagation of the Eastern green mamba Dendroaspis angusticeps«. International Zoo Yearbook. 28 (1): 195–199. doi:10.1111/j.1748-1090.1989.tb03280.x.
↑ »Dendroaspis angusticeps«. WCH Clinical Toxinology Resource. University of Adelaide. Pridobljeno 26. aprila 2014.
↑ Bates, Michael F.; Branch, William R.; Bauer, Aaron M.; Burger, Marius; Marais, Johan; Alexander, Graham; de Villiers, Marienne S. (2014). Atlas and Red List of the Reptiles of South Africa, Lesotho and Swaziland. Pretoria: South African National Biodiversity Institute, Pretoria. str. 397. ISBN 978-1-919976-96-9.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Dendroaspis angusticeps v Wikimedijini zbirki
{{Wikispecies-inline|Dendroaspis angusticeps|Dendroaspis
www.exotic-animals.org

Ta članek o plazilcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Wagner, P.; Branch, W.R.; Safari, I.; Chenga, J. (2021). »Dendroaspis angusticeps«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2021 e.T13265770A13265778. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-2.RLTS.T13265770A13265778.en. Pridobljeno 18. septembra 2021.

[2] »Dendroaspis angusticeps«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.

[database-3] Uetz, Peter; Hallermann, Jakob. »Dendroaspis angusticeps (SMITH, 1849)«. The Reptile Database. Reptarium association. Pridobljeno 17. februarja 2012.

[FitzSimons70-4] 1 2 FitzSimons, Vivian F. M. (1970). A Field Guide to the Snakes of Southern Africa. HarperCollins. str. 169–170. ISBN 978-0-00-212146-0.

[Marais04-5] Marais, Jean (2004). A Complete Guide to Snakes of Southern Africa. Cape Town: Random House Struik Publishers. str. 98–99. ISBN 978-1-8-6872-932-6.

[S&B95-6] Spawls, S.; Branch, B. (1995). The Dangerous Snakes of Africa. London: Blandford Press. str. 46–47. ISBN 978-0-88359-029-4.

[H&M89-7] Haagner, G. V.; Morgan, D. R. (januar 1989). »The captive propagation of the Eastern green mamba Dendroaspis angusticeps«. International Zoo Yearbook. 28 (1): 195–199. doi:10.1111/j.1748-1090.1989.tb03280.x.

[WCH-8] »Dendroaspis angusticeps«. WCH Clinical Toxinology Resource. University of Adelaide. Pridobljeno 26. aprila 2014.

[suricata-9] Bates, Michael F.; Branch, William R.; Bauer, Aaron M.; Burger, Marius; Marais, Johan; Alexander, Graham; de Villiers, Marienne S. (2014). Atlas and Red List of the Reptiles of South Africa, Lesotho and Swaziland. Pretoria: South African National Biodiversity Institute, Pretoria. str. 397. ISBN 978-1-919976-96-9.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]