Zdenko Hans Skraup

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zdenko Hans Skraup
Portret
Rojstvo3. marec 1850({{padleft:1850|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2]
Praga[3]
Smrt10. september 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2] (60 let)
Dunaj[3]
DržavljanstvoFlag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrija
Poklickemik, profesor

Zdenko Hans Skraup, češko-avstrijski kemik, 3. marec 1850, Praga, † 10. september 1910, Dunaj.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Skraup je bil rojen v Pragi, kjer je med letoma 1860 in 1866 obiskoval Oberrealschule in kasneje, med letoma 1866 in 1871 še Tehniško univerzo. Po tem je bil za eno leto asistent pri profesorju Heinrichu Ludwigu Buffu, kasneje pa je delal sprva v tovarni porcelana in nato še v kovačnici.

Leta 1873 je postal asistent pri kemiku Friedrichu Rochlederju, kljub temu, da mu je bilo odobreno napredovanje v stari službi. Naslednje leto pa je Rochleder umrl, a je Skraup ostal z njegovima naslednikoma, to pa sta bila Franz Schneider in Adolf Lieben.

Svoj doktorat je prejel leta 1875 na Univerzi v Gießnu. Svojo habilitacijo je leta 1879 končal na Univerzi na Dunaju, ampak ker je bila njegova diploma nemška, je moral počakati do leta 1881, da je lahko postal profesor.

Leta 1886 se je preselil na Univerzo v Gradcu in se leta 1906 vrnil na Univerzo na Dunaju, kjer je nasledil Adolfa Liebna.

Delo[uredi | uredi kodo]

Skraup se je ukvarjal predvsem s kemijo naravnih proizvodov in tu je postavil temeljne prispevke. Specializiran je bil predvsem na alkaloide s kininsko skupino. Na tem področju mu je uspelo pojasniti strukturo kinina in psevdoefedrina. Leta 1880 je s segrevanjem zmesi anilina, glicerola in žveplene kisline v prisotnosti nitrobenzena dobil kinolin. Ta sinteza se je kasneje poimenovala po njem.

Znano je tudi njegovo raziskovalno delo o izomerih izonikotinske kisline. Raziskoval je tudi ogljikove hidrate in proteina. Leta 1901 je odkril celobiozo.

Za svoje delo je leta 1886 prejel Liebnovo nagrado.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Schrötter H (1917): Dem Andenken an Zdenko Hans Skraup in alter treuer Freundschaft, Berichte der deutschen chemischen Gesellschaft, 43: 3683-3702.
  • Philippi E, Knoll F (1957): Österreichische Naturforscher, Ärzte und Techniker. Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien, S. 49–51.
  • Kernbauer A (2010): Skraup Zdenko Hans. In: Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (ÖBL). Band 12. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2001−2005, ISBN 3-7001-3580-7, S. 333 f. (Direktlinks auf S. 333, S. 334).
  • Priesner C: Skraup, Zdenko Hans. In: Neue Deutsche Biographie (NDB). Band 24, Duncker & Humblot, Berlin, ISBN 978-3-428-11205-0, S. 492 f. (Digitalisat).