Pojdi na vsebino

Zakaj umreti za Danzig?

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Naslovnica časopisa L'Œuvre 4. maja 1939 z Déatovim člankom v levem stolpcu

Zakaj umreti za Danzig? (Pourquoi mourir pour Dantzig?) je francoski politični slogan, ki podpira politiko popuščanja (Hitlerju). Neposredno pred izbruhom druge svetovne vojne ga je skoval francoski fašistični simpatizer, pisatelj Marcel Déat.

Članek

[uredi | uredi kodo]

Besedna zveza izvira iz naslova članka ("Mourir pour Dantzig?") francoskega neosocialističnega pisatelja Marcela Déata, ki je bil objavljen 4. maja 1939 v pariškem časopisu L'Œuvre (fr).[1][2] Tema članka je bil en izmed ultimatov, ki ga je nacistična Nemčija dala drugi poljski republiki, in je zahteval, da Poljska Nemčiji da svobodno mesto Danzig (danes Gdansk).[3] Déat je v članku zagovarjal ugoditev ultimatu Nemčije, kar naj bi pomirilo Hitlerjeve apetite.[4] Trdil je, da Francija nima interesa braniti Poljske, Hitler pa naj bi po predaji Gdanska (ki ga po mnenju avtorja upravičeno zahteva[5]) bil zadoščen. Poljake je Déat označil za »vojne hujskače«, ki Evropo vlečejo v vojno,[5] rekel, da Francozi ne bi smeli umirati za »neodgovorno poljsko politikanstvo«[5] in izrazil dvome, da bi se Poljska lahko borila dolgo časa.[2] Déat je zapisal: »Boriti se skupaj z našimi poljskimi prijatelji za skupno obrambo naših ozemelj, naše lastnine, naših svoboščin, to je perspektiva, ki si jo lahko pogumno zamislimo, če naj prispeva k ohranjanju miru. Toda umreti za Danzig - ne!«[6]

Vpliv

[uredi | uredi kodo]

Mnenja o pomenu in vplivu slogana so različna. Članek Déata in več podobnih prispevkov so opazili francoski in tuji diplomati ter vladni uradniki. To je izzvalo sporočila za javnost francoskega premierja Édouarda Daladierja in zunanjega ministra Georgesa Bonneta, ki sta potrdila podporo poljsko-francoskemu zavezništvu in opozorila, slogan ne predstavlja večinskega mnenja ne francoske javnosti in ne vlade.[7]

Henry Kissinger je sloganu pripisal demoralizacijo Francozov leta 1940,[8] zgodovinar David Gordon trdi, da je to do tarkat bilo marginalno občutje.[9] Zgodovinar Julian T. Jackson se strinja in ugotavlja, da so slogan sicer prevzele nekatere ekstremistične skupine, kot je Britanska ljudska stranka, v času pisanja pa je večinoma naletel na gluha ušesa.[10] Po mnenju zgodovinarja Karola Górskega sta Déatov članek in iz njega izhajajoči slogan imela delno priljubljenost v Franciji in tujini,[5] medtem pa drugi navajajo skupine, v katerih je postal priljubljen; francoska inteligence,[3] skrajna desnica[11] in izolacionisti.[12] Med širšo javnostjo pa ni bil priljubljen; Thomas Sowell navaja françosko javnomnenjsko raziskavo, po kateri je 76 odstotkov javnosti podpiralo začetek vojne za Gdansk. [3]

Še posebno na Poljskem je slogan bil sprejet zelo negativno.[13] Kot fraza »umierać za Gdańsk« se je uveljavil tudi v poljščini, kjer se uporablja za opisovanje argumenta s katerim se nihče ne bi smel strinjati.[14] Uporablja se tudi v sodobnem času.[15] Več sodobnih poljskih virov trdi, da je slogan predstavljal prevladujoče javno mnenje Francozov in tudi Britancev, ki se večinsko naj ne bi bili pripravljeni boriti za svojo zaveznico.[16][17][18][19][20] Slogan se občasno pojavlja tudi v sodobni francoščini in angleščini.[21][22][23] Leta 1939 pa je slogan hitro prevzela propaganda nacistične Nemčije in se je uporabljala v oddajah v francoskem jeziku v času lažne vojne.[24]

Ko je Nemčija porazila Francijo in vzpostavila vichyjevski režim, je Déat postal zagovornik fašizma in kolaborator nacistov. Pri tem je šel tako daleč, da je v nacistični Nemčiji iskal podporo za svojo fašistično stranko, ki je bila bolj radikalna od vichyjevskega režima.[25][26][27]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Marcel Déat«. Encyclopédie Larousse (v French). Pridobljeno 6. novembra 2012.{{navedi enciklopedijo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  2. ↑ 2,0 2,1 William Safire (12. oktober 2011). In Love with Norma Loquendi. Random House Digital, Inc. str. 152. ISBN 978-0-307-79975-3. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Thomas Sowell (6. marec 2012). Intellectuals and Society. Basic Books. str. 306–307. ISBN 978-0-465-03110-8. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  4. ↑ The Higher Criticism by Daniel Bell | The New York Review of Books
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Karol Górski (1983). Pologne--France. Książka i Wiedza. str. 417. ISBN 978-83-05-11067-9. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  6. ↑ "Combattre aux côtés de nos amis polonais pour la défense commune de nos territoires, de nos biens, de nos libertés, c’est une perspective qu’on peut courageusement envisager, si elle doit contribuer au maintien de la paix. Mais mourir pour Dantzig, non !" — Marcel Déat, "Mourir pour Dantzig", L'Œuvre, 4 mai 1939, cited in French Wikipédia's article on Marcel Déat
  7. ↑ John Herman (1998). The Paris Embassy of Sir Eric Phipps: Anglo-French Relations and the Foreign Office, 1937-1939. Sussex Academic Press. str. 167. ISBN 978-1-902210-04-9. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  8. ↑ Henry Kissinger (4. april 1995). Diplomacy. Simon and Schuster. str. 573. ISBN 978-0-671-51099-2. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  9. ↑ A NYMAS Fulltext Resource: France:1940
  10. ↑ Julian Jackson (22. april 2004). The Fall of France:The Nazi Invasion of 1940: The Nazi Invasion of 1940. Oxford University Press. str. 202. ISBN 978-0-19-280550-8. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  11. ↑ Leszek Moczulski (16. april 2024). Wojna Polska 1939. Bellona. str. 696. ISBN 978-83-11-11584-2. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  12. ↑ James MacGregor Burns (8. maj 2012). Roosevelt: The Soldier of Freedom: 1940–1945. Open Road Media. str. 298. ISBN 978-1-4532-4516-3. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  13. ↑ Jacek Chrobaczyński (2002). "Nie okrył się niesławą naród polski": społeczne aspekty września 1939 roku. Wydawnictwo Naukowe Akademii Pedagogicznej. str. 11. ISBN 978-83-7271-139-7. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  14. ↑ Język i społeczeństwo. Czytelnik. 1980. str. 307–308. ISBN 978-83-07-00347-4. Pridobljeno 6. novembra 2012.
  15. ↑ Miller: PO jest gotowa umierać za Gdańsk, TVN24, 1 September 2012
  16. ↑ Marian Podkowiński (1984). Po obu stronach Atlantyku. Wydawn. Poznańskie. str. 293–296. ISBN 978-83-210-0485-3. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  17. ↑ Więź. CKPiW "Ruch". 1993. str. 12. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  18. ↑ Eugeniusz Guz (2009). Zagadki i Tajemnice Kampanii Wrześniowej. Bellona. str. 130. GGKEY:FRYJ6GBE7RE. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  19. ↑ Piotr Derdej (2009). Westerplatte-Oksywie-Hel: 1939. Bellona. str. 78. ISBN 978-83-11-11585-9. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  20. ↑ Ryszard Frelek (2000). Najkrótsza historia dyplomacji. Krajowa Agencja Wydawnicza. str. 318. ISBN 978-83-88072-28-4. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  21. ↑ Estonian Academy Publishers (2004). Trames. Estonian Academy Publishers. str. 291. Pridobljeno 6. novembra 2012.
  22. ↑ Martin Reichard (2006). The Eu-Nato Relationship: A Legal And Political Perspective. Ashgate Publishing, Ltd. str. 197. ISBN 978-0-7546-4759-1. Pridobljeno 6. novembra 2012.
  23. ↑ Irving Louis Horowitz (1. junij 1981). Policy Studies Review Annual. Transaction Publishers. str. 758. ISBN 978-0-8039-1315-8. Pridobljeno 6. novembra 2012.
  24. ↑ James Holland (15. marec 2011). The Battle of Britain: Five Months That Changed History; May-October 1940. Macmillan. str. 95. ISBN 978-0-312-67500-4. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  25. ↑ Rémi Fournier Lanzoni (31. marec 2004). French Cinema: From Its Beginnings to the Present. Continuum International Publishing Group. str. 105. ISBN 978-0-8264-1600-1. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  26. ↑ Judith Tydor Baumel (29. marec 2001). The Holocaust Encyclopedia. Yale University Press. str. 184. ISBN 978-0-300-08432-0. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  27. ↑ Debbie Lackerstein (1. marec 2012). National Regeneration in Vichy France: Ideas and Policies, 1930-1944. Ashgate Publishing, Ltd. str. 17–21. ISBN 978-0-7546-6721-6. Pridobljeno 31. oktobra 2012.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zakaj_umreti_za_Danzig%3F&oldid=6345956«