Zajčji otok (Sankt Peterburg)
 | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | Neva |
| Koordinati | 59°57′0″N 30°18′56″W / 59.95000°N 30.31556°W |
| Površina | 0,28 km2 |
| Dolžina | 0,860 km |
| Širina | 0,430 km |
| Najvišja nadm.višina | 9 m |
| Uprava | |
| Največje naselje | Sankt Peterburg |
Zajčji otok (rusko Заячий остров) [1] je otok v reki Nevi v Sankt Peterburgu, Rusija. Kronverški kanal ga ločuje od Petrograjskega otoka proti severu, na katerega ga povezujeta Kronverški in Ioanovski mostova.[2]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Zajčji otok je bil do leta 1703 večinoma močvirnat, nenaseljen in neugleden, ko je Peter Veliki tam začel gradnjo Petropavlovske trdnjave, sam je položil temeljni kamen.[3]
Do poznega 19. stoletja so bili znotraj trdnjave trije kanali, ki so otok razdelili na štiri dele. Kanali so bili zapolnjeni do konca 19. stoletja. Otok je opisan kot slikovit razgled na osrednji Sankt Peterburg (vključno z Zimskim dvorcem in otokom Vasiljevski) čez reko Nevo.[4]
Na Zajčjem otoku je tudi cerkev sv. Petra in Pavla, kjer je pokopanih veliko članov rodbine Romanovih. Tja so bili 17. julija 1998 pokopani posmrtni ostanki carja Nikolaja II. in njegove družine, osemdeset let po tem, ko so jih usmrtili boljševiki.
Masaker[uredi | uredi kodo]
V času Rdečega terorja (obdobje politične represije in množičnih pobojev, ki so jih izvajali boljševiki po začetku ruske državljanske vojne leta 1918) je bil otok prizorišče pokolov sovražnikov države. Trupla so bila odkrita med nedavno zgraditvijo ceste, ki povezuje parkirišče. Nekatere ocene kažejo, da je število zakopanih na stotine, potencialno pa v tisočih.[5] Skupina Human right trenutno skuša prepričati oblasti, naj grobove ustrezno preišče.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ https://www.britannica.com/place/Peter-Paul-Fortress
- ↑ Bondarchuk, E. A.; Yudin, P. Y. »Hare Island«. Saint Peterburg Encyclopaedia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2007. Pridobljeno 19. junija 2009.
- ↑ Elhadad, Noémie (3. maj 2003). »Saint Petersburg« (TXT). Pridobljeno 19. junija 2009.
- ↑ Hodouchi, Ayano (10. junij 2009). »Fantasy Island«. Moscow News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2009. Pridobljeno 19. junija 2009.
- ↑ A national museum to the victims of Stalinist repression: words not deeds? Arhivirano 2018-06-23 na Wayback Machine., opendemocracy.net
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
