Zagreb (rušilec)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rušilec Zagreb
Maketa rušilca Zagreb iz zagrebškega tehniškega muzeja
Maketa rušilca Zagreb iz zagrebškega tehniškega muzeja
Uporabnik Zastava mornarice Kraljevine Jugoslavije
Avtorizacija gradnje: Ateliers et Chantiers de la Loire in delničarji
Začetek gradnje:
Ladjedelnica: Jadranska brodogradilišta A.D. Split
Splovitev: 3. marec 1938
Sprejet v uporabo: november 1939
Vzet iz uporabe: 17. april 1941
Usoda: potopljen v Boki Kotorski
Splošni podatki
Teža: 1.210 t
Izpodriv: 1.655 t
Dolžina: 98 m
Širina: 9,45 m
Ugrez: 3,18 m
Hitrost: 38 vozlov
Pogon: 3x kotli Yarrow, parna reakcijska turbina Parsons 40.000 KM, 2 vijaka
Posadka: 145
Oborožitev: 4x 120 mm in 4x 40 mm topovi, 2x 12 mm mitraljeza, 6x 533 mm torpednih cevi,

2x metalca in 2x drči za globinske bombe

Zagreb je bil rušilec Vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije iz razreda Beograd. Poimenovan je bil po takratnem glavnem mestu Banovine Hrvaške, Zagrebu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je skupaj s sestrskima ladjama, Beogradom in Ljubljano, predstavljal najsodobnejšo vojno ladjo Kraljevine Jugoslavije.

Operativna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Potem ko je Kraljevina Jugoslavija sprejela v službo veliki rušilec Dubrovnik, je v Franciji naročila še malo serijo manjših rušilcev. Te je oblikovalo podjetje Ateliers et Chantiers de la Loire. Prvega iz serije so izdelali v Franciji, preostala dva pa v jugoslovanskih ladjedelnicah. Oborožitev je dobavila češkoslovaška tovarna Škoda, pogonski sistem pa je bil kupljen v podjetju Yarrow Shipbuilders.

Rušilec Zagreb je bil ob izbruhu aprilske vojne zasidran v Boki Kotorski in ni neposredno sodeloval v spopadih. 17. aprila sta Zagreb, da ne bi padel v roke italijanski vojni mornarici, potopila službujoča častnika Sergej Mašera in Milan Spasić[1]. Oba sta se potopila skupaj z ladjo, zaradi česar so ju 10. septembra 1973 proglasili za narodna heroja Jugoslavije.

Danes je model rušilca na ogled v Tehničnem muzeju v Zagrebu ter v Vojnem muzeju v Beogradu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Čertič, P. (2006). Junak vojnih mornaric. Bovec, Kobarid, Tolmin: Glasilo EPIcenter, Posoški razvojni center.