William Godwin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
William Godwin
Portret
Rojstvo 3. marec 1756({{padleft:1756|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][3]
Wisbech, Cambridgeshire[d]
Smrt 7. april 1836({{padleft:1836|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][3] (80 let)
London[4]
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic pisatelj, politični filozof, romanopisec, filozof, novinar, pisatelj znanstvene fantastike

William Godwin (3.marec 1756 – 7.april 1836) je bil angleški novinar, politični filozof in romanopisec. Velja za enega prvih predstavnikov utilitarizma in je prvi sodobni zagovornik anarhizma. Najbolj je zaslovel s svojima knjigama Povpraševanje glede politične pravičnosti, napad na politično institucijo, in Stvari kot so; ali dogodivščine Caleba Williamsa. Kljub slavi, ki jo je požel s tema dvema knjigama, je bil kasneje napaden s strani ljudstva. Razloga za ta napad sta bila poroka s feministično pisateljico Mary Wollstonecraft in izdaja biografije njegove žene, ki je umrla med porodom njune hčere Mary Godwin, ki se je kasneje poročila s pesnikom Percyom Byssheom Shelleyem. Večina njegovih del je bila zapisana v obliki romanov.

ROJSTVO IN ŠOLANJE Godwin je bil rojen v mestu Wisbech v provinci Cambridgeshire. Njegova družina je bila tipična predstavnica srednjega sloja. Njegov oče John Godwin je umrl zelo mlad, tako da kakšnega večjega vpliva na svojega sina ni imel. Je bila pa zato vez med Williamom in njegovo mati Anne veliko bolj trdna. William Godwin se je izobraževal za poklic svojega očeta, ki je bil minister na univerzi Hoxton. Pri 11 letih je postal edini učenec Samuela Newtona, ki je bil učenec Roberta Sandemana. Nato je deloval kot minister v Wareju, Stowmarketu in Beaconsfieldu. Godwin je leta 1782 prišel v London kot minister, da obnovi družbo. Njegov cilj je bil popolnoma uničiti vse obstoječe politične, socialne in verske institucije.

NAJPOMEMBNEJŠA DELA Njegovi najpomembnejši in najbolj znani deli sta knjigi Povpraševanje glede politične pravičnosti, napad na politično institucijo, in Stvari kot so; ali dogodivščine Caleba Williamsa. Leta 1793, v času francoske revolucije je Godwin objavil knjigo Povpraševanje glede politične pravičnosti, napad na politično institucijo, v kateri je razpravljal o politični pravičnosti. To je bilo prvo znano delo, ki je razlagalo anarhizem. Prvi del je anarhistična kritika družbe. Drugi del pa je Godwinov pogled na to kako bi morala anarhistična družba izgledati in delovati. Politična pravičnost je bila v tistem času zelo aktivna in popularna tema. Z besedo politična pravičnost so takrat avtorji mislili kakršnokoli sprejetje moralnih načel v prakso skupnosti. Njegovo drugo pomembno in znano delo je Stvari kot so; ali dogodivščine Caleba Williamsa, s katerim je napadel privilegije aristokratov in zlorabljanje njihove moči. Roman, ki je bil napisan leta 1794, je sestavljen iz 3 delov. Roman nam predstavi življenje Caleba Williamsa, ki je reven, a izobražen mladi mož. Caleb Williams ima v knjigi vlogo pripovedovalca. Caleb se v zgodbi znajde v pravi nočni mori, kjer so dobro, zlo, legitimnost in nelegitimnost pomešani med seboj. Poleg tega raziskuje skrivnosti človekove motivacije. Izziv za bralca pa je, da preuči in ugotovi, kaj vidi, ko opazuje stvari tako kot so.

Nekaj ostalih pomembnejših del: • Skrivnostno življenje Lorda Chanthama (njegovo prvo objavljeno delo – 1783) • Fleetwood (1805) – Kritika Jean-Jacquesa Rousseauja. Izkaže se, da je to, kar je za Rosseauja idealno, pravzaprav problematično. Knjiga ima istoimenski naslov kot glavna oseba v zgodbi.

POLITIČNA DELA V odgovor na sojenje izdajstva njegovih britanskih jakobincev, med njimi tudi Thomasu Holcroftu, je napisal knjigo Cursory Strictures on the Charge Delivered by Lord Chief Justice Eyre. V tej knjigi je silovito argumentiral da je koncept konstruktivne izdaje dovoljeval sodniku razumevati kakršnokoli vedenje kot izdajalsko. To je bil razlog za veliko, vendar bolj moralno zmago jakobincev, saj so bili oproščeni. Ne glede na to je bil Godwinov ugled izbrisan leta 1798 s strani konservativnih medijev. Takrat se je odločil da napiše nepristransko biografijo svoje pokojne žene Mary Wollstonecraft z naslovom Memoirs of the Author of A Vindication of the Rights of Woman. Opisana sta bila tudi njena dva poskusa samomora, pred in po njeni aferi z ameriški avanturistom Gilbertom Imlayem, ki se je končala z rojstvom Fanny Imlay. Goodwin, ki je bil vztrajen in trmast v svojem nauku, je 30 let živel v samoti zaradi svojega slovesa. Ne glede na to je imel vpliv na mnoge avtorje (Shelley in Kropotkin). RIVALSTVO Z MALTHUSOM Leta 1789 je Thomas Robert Malthus napisal esej Princip populacije, kot odgovor na Godwinove vidike na družbo. Malthus je napisal da je populacija nagnjena k povečanju v času obilja, in da samo stiska pripelje do groznih stvari, kot so vojne, pomanjkanje hrane, bolezni. Te stvari pa služijo zaustavitvi rasti populacije. Z njegovega vidika so populacije obsojene na rast, dokler ne nastane stiska, vsaj pri revnejšem delu prebivalca. Posledično je bila revščina neizogiben pojav v družbi. Godwin je priznal, da bi višanje življenjskega standarda pomenilo probleme pri večanju populacije. Vendar je imel očitno rešitev za ta problem. Njegova ideja je bila narediti spremembo v človeški naravi. Zmanjšati bi bilo treba potrebo po spolnih odnosih z razvijanjem intelektualnih užitkov. Malthus je to spremembo zavrnil, saj naj ne bi bila mogoča. Ne glede na to je v svojem naslednjem spisu napisal, da bi poznejše poroke, moralni zadržki, odpovedovanje spolnim odnosom lahko pripomogle k zmanjšanju populacije dokler ne bi na vrsto prišla naslednja stiska. Godwin je tudi v novi tehnologiji videl razlog, da bi bila sprememba v človeškem umu mogoča. Tehnologija naj bi nas spremenila v intelektualno bolj napredna bitja. Več časa, ki bi ga ljudje preživeli s tehnologijo, bi pomenil, da bi manj časa zapravili za delo, s tem bi več časa posvetili razvijanju naših možganov. Godwin je verjel, da bo moralni napredek dohitel rast prebivalstva. Predstavljal si je svet, v katerem bi družba dosegla raven obstojnosti. Leta 1820 je izdal še eno knjigo, kot odgovor na Malthusove spise. Ni se strinjal z Malthusovim prepričanjem, da bo prebivalstvo kmalu raslo na eksponent. Godwin je bil prepričan, da se bo prebivalstvo podvojilo vsakih petindvajset let, če bi vsak par v ZDA imel osem otrok, čeprav je bilo to število v tistih letih okoli povprečja.

Dela: • Povpraševanje glede politične pravičnosti (Enquiry concerning Political Justice, and its Influence on General Virtue and Happiness),1793 • Stvari kot so; ali dogodivščine Caleba Williamsa(Things as They Are; or, The Adventures of Caleb Williams),1794 • Povpraševalec(The Enquirer),1797 • Sveti Leon(St. Leon),1799 • Fleetwood, 1805 • Mandevila, 1817 • Zgodovina Skupnosti narodov,(History of the Commonwealth (book))1824–28 • Deloraine, 1833 • Življenje nekromantov (Lives of the Necromancers), 1834 • Spomini na avtorico Branjenja pravic žensk (Memoirs of the Author of A Vindication of the Rights of Woman), 1798

Naslovi v originalu so v () Robin Rismal in Anže Švab, 3.e

Viri: William Godwin. (internet). (28.11.2016). Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/William_Godwin

Enquiry concerning poliical justice. (internet). (28.11.2016). Dostopno na:https://en.wikipedia.org/wiki/Enquiry_Concerning_Political_Justice

Things as they are. (internet). (28.11.2016). Dostopno na: https://www.enotes.com/topics/caleb-williams/critical-essays/things-they-adventures-caleb-williams-william

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ^ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. ^ 3,0 3,1 SNAC
  4. ^ Годвин Уильям // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.