Wikipedija:WikiProjekt Nevarne snovi/Etin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Etin
Druga imena Acetilen
Identifikatorji
Številka CAS 74-86-2
Lastnosti
Molekulska formula C2H2
Videz Brezbarven plin
Gostota 0,9
Tališče

-80,8°C

Vrelišče

-84°C

Topnost (voda) 1185mg/l
Parni tlak 40bar (20°C)
Nevarnosti
R-stavki R5, R6, R12
S-stavki S2, S9, S16, S33
Temperatura
samovžiga
325°C
Meje eksplozivnosti
2,4 – 82 vol. %
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Etin (tudi acetilen; molekulska formula: C2H2; racionalna formula HC=CH) je plin brez barve in brez vonja, medtem ko ima tehnični etin, ki je pridobljen iz kalcijevega karbida (CaC2), neprijeten vonj po primeseh v acetilenu, kot so fosfin (PH3), arzin (AsH3), vodikov sulfid (H2S), ipd.

Lastnosti[uredi kodo]

Oba ogljikova atoma v acetilenu sta sp hibridizirana in se med seboj vežeta s trojno vezjo. Zaradi trojne vezi je acetilen (etin) precej reaktiven. Ena vez je močna s vez, drugi dve pa sta šibkejši p vezi. Acetilen (etin) je izjemno energetsko bogat reaktant, kar pomeni, da se pri reakcijah sprošča veliko energije, nekatere spojine (acetilidi – spojine, ki imajo vodika v acetilenu zamenjana s kovino) in zmesi z zrakom pa so zelo eksplozivne.

Acetilen se pridobiva iz metana v električnem obloku pri visokih temperaturah ali pa iz kalcijevega karbida. Najbolj enostavno je pridobivanje acetilena iz kalcijevega karbida (CaC2). Acetilen pridobijo iz kalcijevega karbida tako, da ga zmešajo z vodo.

Ima vrelišče pri -84°C, tališče pri -81°C in vnetišče pri 325°C.

Je kemično nestabilen. Z zrakom lahko tvori eksplozivno zmes. Lahko burno razpade pri visokih temperaturah ali tlaku ter ob prisotnosti katalizatorjev. Lahko burno reagira z oksidanti in snovmi, ki pospešujejo gorenje.

Z bakrom, srebrom in živim srebrom nastanejo eksplozivni acetilidi. Ne sme se ga uporabljati z zlitinami, ki vsebujejo več kot 70 % bakra. Produkt gorenja sta vodik in saje.

Uporaba[uredi kodo]

Acetilen se veliko uporablja za varjenje in pri kemijski sintezi. Varjenje je tehnološki postopek, pri katerem dva ali več kovinskih kosov segrejemo nad temperaturo tališča, jih spojimo in nato spoj (zvar) ohladimo. Kovinske dele je treba segreti nad tališče, pri čemer se lahko uporablja električno gretje (električno varjenje), ali pa segrevanje ob zgorevanju acetilena in za posebej visoke temperature tudi vodik. Za varjenje se uporablja acetilen iz jeklenk, v katerih je raztopljen pod tlakom 15 barov v mešanici acetona in poroznih materialov, kot npr. kremenice ali gline. V kolikor se kot oksidant uporablja zrak, ki je vsebuje le 21 % kisika, 78 % dušika in druge pline, se doseže nižje temperature, ker je kisik bolj razredčen, obenem pa drugi plini iz zraka hladijo sistem.

Nekateri načrtovalci prihodnosti načrtujejo, da bodo potem, ko bo zmanjkalo nafte za proizvodnjo kemijskih spojin, začeli v večji meri uporabljati premog, katerega znane zaloge so vsaj za 500 let, in kalcit, katerega zaloge so neskončne[navedi vir].

Iz premoga (ogljika) in kalcijevega oksida (tega bi dobili z žganjem kalcita, kot gorivo pa uporabili premog) bi dobili kalcijev karbid, iz tega pa acetilen in nato vse potrebne spojine.

Nevarne lastnosti[uredi kodo]

Raztopljen plin se uporablja pod tlakom v jeklenkah. Je zelo lahko vnetljiv in vdihavanje visoke koncentracije plina lahko povzroči smrt zaradi zadušitve. Je razpadljiv, kemijsko nestabilen, zato obstaja nevarnost eksplozije pri segrevanju, pri čemer je eksploziven z zrakom ali brez. Acetilena se ne sme uporabljati za polnjenje zračnih balonov, ker obstaja nevarnost eksplozije kot tudi ne pretakati.

Glej tudi[uredi kodo]