Wikipedija:Pravila blokiranja/Začasno

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Blokiranje je ena od tehničnih rešitev, s katero lahko administratorji projekta preprečijo spreminjanje Wikipedije z nekega naslova. Blokirati je možno prijavljene uporabnike, IP-naslove neprijavljenih uporabnikov in razpone IP-naslovov, za različna časovna obdobja. Namen je ustaviti destruktivne posege z blokiranega naslova in tako preprečiti razdiralno vedenje v prihodnje.

Tehnično ozadje[uredi kodo]

Angleška različica vmesnika za blokiranje

Možnost blokiranja imajo uporabniki z administratorskimi pravicami, preko strani Blokiraj uporabnika. Vmesnik za blokiranje zahteva podatke o uporabniškem imenu ali IP-naslovu, trajanju in razlogu za blokado.

Uporabniško ime oz. IP-naslove, ki se destruktivno vedejo, je možno razbrati iz zgodovine strani ali seznama zadnjih sprememb. Če se v kratkem času zvrstijo škodljiva urejanja z zelo podobnih IP-naslovov (običajno kadar se šolarji presedajo med računalniki v šolski knjižnici), je možno blokirati razpon IP-naslovov, navodila so v dokumentaciji programja MediaWiki.

Časovni razpon blokade je lahko od 15 minut do neomejeno dolgo (slednje pomeni trajen izgon oz. bananje v internetnem žargonu).

Dodatne možnosti:

  • Prepreči ustvarjanje računov - neprijavljenim uporabnikom onemogoči, da bi se izognili blokadi s kreiranjem uporabniškega računa
  • Uporabniku prepreči pošiljanje e-pošte
  • Med blokado prepreči temu uporabniku urejati lastno pogovorno stran
  • Samodejno blokiraj zadnji IP-naslov tega uporabnika in vse naslednje naslove, ki jih bodo hoteli uporabiti - prijavljenim uporabnikom onemogoči, da bi se izognili blokadi z odjavo in urejanjem anonimno
  • Nadzoruj uporabnikovo uporabniško in pogovorno stran - doda ti dve strani na spisek nadzorov administratorja, ki je blokiral

Blokade se samodejno zapišejo v dnevnik blokiranja, trenutno veljavne blokade so zbrane na posebnem seznamu.

Osnovna pravila[uredi kodo]

Namen blokade ni kaznovanje za prekrške ali dolgoročna preventiva. Osnovno pravilo blokiranja je, da mora biti blokada naravnana tako, da prepreči škodljivo ravnanje, dokler je možno realno predvideti, da bo uporabnik nadaljeval z njim. V praksi to pomeni, da naj bi bilo trajanje blokade odvisno od preteklega vzorca obnašanja nekega uporabnika in od težine kršitve pravil Wikipedije. Blokada naj se uporablja kot skrajni ukrep za primer, ko običajnejši načini doseganja soglasja odpovejo. To implicira tudi, da je treba uporabnika najprej opomniti na neprimerno početje. Le pri zelo očitnih primerih namerne destruktivnosti je lahko ta korak izpuščen, a le za najkrajše blokade (največ nekaj ur). Predhodno opozorilo je vseeno zaželjeno, v vsakem primeru pa je ob blokiranju obvezno navesti razlog in uporabnika o posegu obvestiti na njegovi pogovorni strani s predlogo {{blokada}}. Za ponavljajoče se kršitve istega tipa ni treba vsakič znova opozarjati.

Posebej moramo biti pozorni pri ravnanju z novinci, saj še ne poznajo vseh pravil. Administratorji, ki so izkušenejši, naj bi v primeru dvoma predpostavili dobronamernost in poskusili spremeniti neustrezno ravnanje s pojasnilom na novinčevi pogovorni strani.

Administrator ne sme blokirati uporabnika samo ali predvsem zaradi vsebinskega nesoglasja - to je zloraba administratorskih pooblastil, v neskladju z načelom, da mnenje administratorja samo po sebi nima večje teže od mnenja navadnega uporabnika. V primeru osebne vpletenosti mora prepustiti odločitev nevpletenemu administratorju z obvestilom na Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč.

Odločitev za blokado bo vedno v določeni meri subjektivna presoja administratorja, posebej v razmeroma majhni skupnosti, kot je Slovenska Wikipedija. Utemeljen ugovor proti blokadi je možno podati z uporabo predloge {{Odblokiraj}}, pregledal naj bi ga drug administrator (torej ne tisti, ki je blokiral). Če obstaja dober razlog, se lahko uporabnika predčasno odblokira z obrazcem Posebno:Odblokiraj. V ta namen naj bi se blokiranemu uporabniku preprečilo urejanje lastne pogovorne strani samo v primeru, da uporablja za kršenje pravil tudi to stran, običajno pa ne.

Trajanje blokade[uredi kodo]

Ker namen blokade ni dolgoročna preventiva, naj bo njeno trajanje čim krajše. To posebej velja za dinamične ali deljene IP-naslove, kjer lahko dolgotrajna blokada prizadane nedolžnega. Taki so denimo IP-naslovi iz razponov, ki so dodeljeni javnim ustanovam (knjižnice, šole), kjer lahko isti računalnik zaporedoma uporablja več ljudi. Ugotoviti jih je možno s pomočjo orodja WHOIS. Blokada dinamičnega ali deljenega IP-naslova ne sme presegati tri ure, razen če obstaja zelo dober razlog.

Trajanje blokade za statične IP-naslove in prijavljene uporabnike je odvisno od situacije. Pri manjših kršitvah (npr. dodajanje nesmislov v besedilo) je za začetek dovolj nekaj ur ali en dan. To obdobje se podaljša za velikostni razred ob vsaki novi kršitvi istega tipa - z dni na tedne in s tednov na mesece. V primeru hudih in ponavjajočih se kršitev, kljub opozorilom in predhodnim blokadam, lahko administrator uveljavi trajen izgon uporabnika.

Nekateri posebni primeri izbiranja časovnih razponov blokad so opisani v poglavju spodaj.

Pravila in smernice za blokiranje po vzrokih[uredi kodo]

Vandalizem[uredi kodo]

Dodajanje nesmislov (zgled) je podlaga za blokado po hitrem postopku, tudi, če uporabnik včasih prispeva koristno vsebino.

Kršenje avtorskih pravic[uredi kodo]

Vnašanje besedila, ki krši avtorske pravice drugih avtorjev predstavlja pravno grožnjo za Wikipedijo kot celoto in vse uporabnike, ki bi utegnili urejati sporno vsebino preden se ugotovi, da gre za kršitev. Velikokrat gre v tem primeru (posebej pri novincih) za dobronameren poskus izboljšati članke na enostaven način, vendar je distribucija tujega avtorskega dela brez pisnega dovoljenja kaznivo dejanje po relevantnih zakonih,[1] zato ni sprejemljiva. Tudi če ni možno pričakovati, da bo avtor ukrepal po pravni poti, pa je tak odnos do tuje intelektualne lastnine moralno sporen in niža ugled Wikipedije.

Kršitev je možno zaznati na več načinov. Če obstaja sum, da je skopirano besedilo, vnesemo kak stavek v spletni iskalnik in primerjamo vsebino zadetkov - pri identičnih ali skoraj identičnih kopijah je ponavadi stvar očitna. Strani lahko primerjamo tudi s strojnim detektorjem kopij. Za preverjanje slik je uporabno spletno orodje TinEye, včasih pa je možno sklepati o kopiranju slik tudi posredno - recimo če nalagatelj trdi, da je datoteka njegovo delo, iz vzorca tiska pa se jasno vidi, da je skenirana iz časopisa.

Uporabniku, ki kopira besedilo ali slike od drugod je treba najprej pojasniti, da ima lahko Wikipedija zaradi njega težave. Mnogo ljudi koncepta avtorskih pravic namreč ne razume dobro. Če je vnesena vsebina primerna za enciklopedičen članek, ga lahko pozovemo, naj lastnika avtorskih pravic prosi, da prepusti svoje delo v prosto uporabo (glej Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo). Ob vnovični kršitvi ga opozorimo s predlogo {{subst:test2|copyvio=1}}, če ignorira še to, pa je zrel za blokado.

Druge vrste motečega vedenja[uredi kodo]

Med drugimi možnimi razlogi za blokado so:

  • osebni napadi
  • nadlegovanje z razkrivanjem osebnih podatkov drugih uporabnikov (pri čemer ni nujno, da so ti podatki točni)
  • grožnje s pravnimi ali drugačnimi posledicami izven Wikipedije - blokada naj traja tako dolgo, dokler uporabnik ne prekliče grožnje ali dokler se pravni postopek ne konča
  • vztrajno dodajanje nepreverljivih, pristranskih ali žaljivih podatkov v članke, na primer:

Seznam ni izčrpen, vsaka huda in/ali ponavljajoča kršitev vsebinskih pravil ali dogovorov o vedenju v tej skupnosti je lahko povod za blokado.

Zavajanje in izogibanje blokadam[uredi kodo]

Po t.i. pravilih o lutkarstvu uporabnikom ni dovoljeno ustvarjati alternativnih uporabniških računov (torej dodatnih računov poleg tistega, ki je bil prvi ustvarjen) z namenom napihovanja števila glasov v anketah in drugih glasovanjih, ustvarjanja kontroverznosti in izogibanja obstoječim blokadam. V takem primeru lahko administrator prepreči uporabo tako alternativnega kot prvotnega računa - alternativnega za trajno, prvotnega pa za čas, ki je odvisen od dejanske situacije.

Administratorji nimajo dostopa do IP-naslovov prijavljenih uporabnikov in ne morejo povsem gotovo vedeti, ali gre za uporabnika, ki je urejal Wikipedijo z več identitetami. V primeru dvoma lahko kdorkoli zaprosi za preverjanje, vendar le, kadar gre za utemeljen sum o nepoštenem ravnanju. V očitnih primerih (identičen vzorec urejanja) preverjanje ni nujno.

Neprimerno uporabniško ime[uredi kodo]

Namen je preprečevanje uporabe imena, ki že s samim pojavljanjem v zgodovini urejanj in na pogovornih straneh kvari vzdušje, denimo da žali druge (npr. Uporabnik:Tist ki je to prebral je butec) ali povzroča zmedo (npr. Uporabnik:Qawsedrftgzhujikolpčšćđž). Cel nabor nedovoljenih imen je opisan v poglavju Neprimerna uporabniška imena. Predhodno opozarjanje v tem primeru ni potrebno.

Neprimerno uporabniško ime samo po sebi ni razlog za trajen izgon osebe, ki je za njim. Namen je le preprečiti kvaren vpliv konkretnega imena, zato so nastavitve blokade posebne: uporabniški račun blokiramo trajno, vendar ne obkljukamo nobene od dodatnih možnosti blokiranja. S tem damo uporabniku možnost, da si izbere ime, ki ne bo sporno, in prične konstruktivno sodelovati. Na njegovo pogovorno stran objavimo pojasnilo s predlogo Predloga:UsernameBlock(uredi pogovor povezave zgodovina).

Sklici in opombe[uredi kodo]

  1. Vsi Wikipedijini strežniki se nahajajo v Združenih državah Amerike, zato je strogo pravno gledano relevantna ameriška zakonodaja, po dogovoru skupnosti in za zagotavljanje prostega statusa vsebine v praksi pa naj bi se držali tudi zakonov države, kjer je bilo gradivo prvič objavljeno. Za slovenska dela torej prideta v poštev slovenska (ZASP-UPB3/2007) in ameriška zakonodaja.