Osnutek:Ayaan Hirsi Ali

    Iz Wikipedije, proste enciklopedije
    (Preusmerjeno s strani Wikipedija:Osnutek/Ayaan Hirsi Ali)
    Predložitev je bila odklonjena dne 4. marca 2023.
    Vsebina te predložitve vključuje gradivo, ki ne izpolnjuje niti minimalnih standardov Wikipedije glede sprotnih sklicev. Navedite svoje vire z uporabo sklicev. Hvala.
    Ta predložitev ni zadostno podprta z zanesljivimi viri. Zanesljivi viri so potrebni, da se informacije lahko preverijo. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte Pomoč:Sklicevanje za začetnike in Wikipedija:Navajanje virov.
    • Če želite nadaljevati delo na osnutku, kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
    • Če navedenih težav niste odpravili, bo vaš osnutek znova odklonjen in morda izbrisan.
    • Če potrebujete dodatno pomoč, nam postavite vprašanje na Forumu za pomoč ali pridobite pomoč v živo na Telegramu od izkušenih sodelavcev.
    • Komentarjev pregledovalca ali tega obvestila ne odstranite, dokler predložitev ne bo sprejeta.
    Kje dobiti pomoč
    • Če potrebujete pomoč pri urejanju ali predložitvi osnutka, nam postavite vprašanje na Forumu za pomoč. Stran je namenjena samo pomoči pri urejanju in predlaganju osnutkov v pregled, ne za pridobitev pregleda.
    Kako izboljšati osnutek

    Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku.

    Viri za urejevalce
    Pregledovalec(ci), ki je(so) odklonil(i) to predložitev, je(so) navedeni v zgodovini strani. Zadnje urejanje: TadejM pred 4 dnevi. Pregledovalec: Obvestite avtorja.
    Predloži znovaUpoštevajte, da bo osnutek znova odklonjen, če težave ne bodo odpravljene.
    AFC-Logo Decline.svg
    • Symbol opinion vote.svg Komentar: Članek je napisan v objektivnem slogu in osebo dobro opisuje, vendar ga je potrebno še dodatno dopolniti. Potrebno je dodati ustrezno prvo vrstico po pravilih slogovnega priročnika (kliknite na povezavo), dodati notranje povezave do drugih člankov Wikipedije, infopolje osebe (lahko preprosto skopirate in prevedete angleško) ter sklice na zanesljive in neodvisne vire. Če ste članek prevajali iz angleške Wikipedije lahko tudi te preprosto kopirate sem, ali pa dodate svoje. Ko boste članek dopolnili, ga lahko ponovno predlagate za pregled. — GeographieMan[~MSG~] 11:38, 4. marec 2023 (CET)




    Ayaan Hirsi Ali; rojena Ayaan Hirsi Magan, 13. novembra 1969 v Somaliji, je nizozemsko-ameriška aktivistka in nekdanja političarka. Je kritičarka islama in zagovornica pravic in samoodločanja muslimanskih žensk, nasprotuje prisilnim porokam, ubojem iz časti, otroškim porokam in mutilaciji ženskih spolnih organov. Ustanovila je organizacijo za zaščito ženskih pravic AHA Foundation. Dela na inštitutu Hoover na Univerzi Stanford, American Enterprise Institute. Hirsi Ali je nekdanja muslimanka, ki je postala ateistka. Leta 2005 jo je revija Time uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Prejela je tudi več nagrad, vključno z nagrado za svobodo govora danskega časopisa Jyllands-Posten, nagrado za demokracijo švedske liberalne stranke in nagrado za moralni pogum za predanost reševanju konfliktov, etiki in svetovnemu državljanstvu.

    Življenjepis[uredi kodo]

    Ayaan se je rodila leta 1969 v Mogadišu v Somaliji. Njen oče, Hirsi Magan Isse, je bil pomemben član Somalske demokratične fronte za rešitev in vodilna osebnost somalske revolucije. Študiral je v tujini in nasprotoval mutilaciji ženskih spolnih organov. Kmalu po njenem rojstvu je bil zaprt zaradi nasprotovanja vladi Siada Barreja.

    Potem ko je njen oče pobegnil iz zapora, so z družino leta 1977 zapustili Somalijo, odšli v Savdsko Arabijo in nato v Etiopijo. Leta 1980 so se naselili v Nairobiju v Keniji. Tam so živeli udobno življenje višjega razreda. Hirsi Ali je obiskovala muslimansko dekliško srednjo šolo v angleškem jeziku. Po končani srednji šoli je eno leto obiskovala tajniški tečaj na Valley Secretarial College v Nairobiju. Med odraščanjem je brala tudi pustolovske zgodbe v angleškem jeziku, kot je serija Nancy Drew, s sodobnimi arhetipi junakinj, ki premikajo meje družbe.

    Hirsi Ali je prispela na Nizozemsko leta 1992. Tistega leta je odpotovala iz Kenije, da bi obiskala svojo družino v Düsseldorfu in Bonnu v Nemčiji, in odšla na Nizozemsko, da bi se izognila dogovorjeni poroki. Tam je zaprosila za politični azil in dobila dovoljenje za bivanje. V prijavi je uporabila priimek svojega dedka po očetovi strani in je od takrat na Zahodu znana kot Ayaan Hirsi Ali. Dovoljenje za prebivanje je prejela v treh ali štirih tednih od prihoda na Nizozemsko.

    Sprva je opravljala različna dela za krajši čas, od čistilke do sortiranja pošte. V tem času je obiskovala tečaje nizozemščine in enoletni začetni tečaj socialnega dela na Hogeschool De Horst v Driebergnu. Bila je navdušena nad tem, kako dobro deluje nizozemska družba. Da bi bolje razumela njen razvoj je študirala na Univerzi v Leidnu. Leta 2000 je magistrirala iz politologije. Med letoma 1995 in 2001 je delala tudi kot neodvisna somalsko-nizozemska tolmačica in prevajalka. Pogosto se je ukvarjala s somalskimi ženskami v azilnih centrih, hostlih za zlorabljene ženske ter pri nizozemski službi za priseljevanje in naturalizacijo (IND, Immigratie-en Naturalisatiedienst). Medtem ko je delala za IND, je postala kritična do tega, kako so ravnali s prosilci za azil. Hirsi Ali govori šest jezikov: angleško, somalsko, arabsko, svahili, amharsko in nizozemsko. 10. septembra 2011 se je poročila z britanskim zgodovinarjem Niallom Fergusonom. Z njim ima dva sinova.

    Politična kariera[uredi kodo]

    Po pridobljenem magisteriju je Hirsi Ali postala del politične stranke Wiardi Beckman Stichting (WBS), katere vodja je bil profesor Ruud Koole z univerze v Leidnu. Navdih za Hirsi Aliino pisanje na WBS je bilo delo neokonservativnega orientalista Bernarda Lewisa. Zaradi terorističnega napada 11. septembra v ZDA leta 2001 je Ayaan postala razočarana nad islamom. Branje Atheïstisch manifesta filozofa Hermana Philipseja z univerze v Leidnu jo je dokončno prepričalo v opustitev vere. Leta 2002 se je odpovedala islamu in priznala svojo nevero v Boga. Začela je oblikovati svojo kritiko islama in islamske kulture, objavila veliko člankov o teh temah in postala pogosta govorka v televizijskih informativnih oddajah in na forumih za javne razprave. O svojih idejah je obširno razpravljala v knjigi z naslovom De Zoontjesfabriek (The Son Factory) (2002). V tem obdobju so ji prvič začeli groziti s smrtjo.

    Cisca Dresselhuys, urednica feministične revije Opzij, je Hirsi Ali predstavila Gerritu Zalmu, parlamentarnemu vodji desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD), in članici te stranke Neelie Kroes. Na njihovo prigovarjanje je Hirsi Ali pristala na vstop v njihovo stranko VVD. Zatem je tudi kandidirala na parlamentarnih volitvah. Med novembrom 2002 in januarjem 2003 je živela v tujini, medtem je bila zaposlena kot pomočnica VVD.

    Leta 2003 je Hirsi Ali, stara 33 let, zmagala na parlamentarnih volitvah. Trdila je, da je Nizozemska kot socialna država spregledala zlorabo muslimanskih žensk in deklet na Nizozemskem ter njihove socialne potrebe, kar je prispevalo k njihovi izolaciji in zatiranju.

    Med svojim mandatom v parlamentu je Hirsi Ali nadaljevala s kritiko islama in s svojimi izjavami sprožila številne polemike. V intervjuju za nizozemski časopis Trouw je izjavila, da bi po zahodnih standardih Mohameda, kot je predstavljen v Koranu, obravnavali kot pedofila. Muslimani so proti njej 24. aprila 2003 vložili pritožbo zaradi verske diskriminacije. Tožilstvo se je odločilo, da ne bo sprožilo postopka, ker njena kritika ni dala nobenih zaključkov v zvezi z muslimani in njihova vrednost kot skupina ni zanikana.

    Družbena in politična stališča[uredi kodo]

    Hirsi Ali se je leta 2002 pridružila politični stranki VVD. Stranka združuje klasično liberalne poglede na gospodarstvo, zunanjo politiko, kriminal in priseljevanje z liberalno družbeno držo do splava in homoseksualnosti. Je ustanoviteljica in predsednica fundacije AHA, neprofitne humanitarne organizacije za zaščito žensk in deklet v ZDA pred političnim islamom in škodljivimi plemenskimi običaji, ki kršijo ameriško zakonodajo in mednarodne sporazume. Prek fundacije AHA se Hirsi Ali bori proti odrekanju izobraževanja dekletom, mutilaciji ženskih spolnih organov, prisilnim porokam, nasilju in umorom zaradi časti ter zatiranju informacij o zločinih z zlorabo in napačno razlago pravic do svobode veroizpovedi in svobode govora v ZDA in na zahodu.

    Hirsi Ali je kritična do ravnanja z ženskami v islamskih družbah in do kaznovanja, ki ga zahtevajo konservativni islamski učenjaki za homoseksualnost, bogokletje in prešuštvo. Javno se je identificirala kot muslimanka do 28. maja 2002, tedaj je v svojem dnevniku priznala, da ve, da ni. V intervjuju je tudi pojasnila, da je začela resno ponovno presojati svoja verska prepričanja po napadih 11. Septembra. Najbolj jo je spodbudilo dejstvo, da so vsi takratni morilci verjeli v istega boga kot ona. Čeprav je Hirsi Ali prej opisovala islam kot brez upanja za poboljšanje, je izjavila, da sta ji arabska pomlad in vse večja prepoznavnost aktivistov za pravice žensk v muslimanskih družbah pokazala, da je liberalna reformacija islama mogoča. Kako bi to lahko dosegli oriše v svoji knjigi Heretic s podporo reformističnim muslimanom.

    Hirsi Ali kritizira osrednjega islamskega preroka Mohameda zaradi morale in osebnostnih lastnosti. Januarja 2003 je za nizozemski časopis Trouw povedala: "Mohamed je po naših zahodnih standardih perverznež in tiran", saj se je pri 53 letih poročil z Aisho, ki je bila takrat stara devet let. Kasneje je rekla, da bi mu morala reči ‘pedofil’. Tistega leta so muslimani proti njej vložili tožbo zaradi verske diskriminacije. Civilno sodišče v Haagu je Hirsi Ali oprostilo vseh obtožb, vendar je dejalo, da bi "lahko bolje izbrala besede".

    Hirsi Ali je nasprotnica mutilaciji ženskih spolnih organov, kar je kritizirala v številnih svojih delih. V nizozemskem parlamentu je predlagala obvezne letne zdravstvene preglede za vsa neobrezana dekleta, ki živijo na Nizozemskem in prihajajo iz držav, kjer se izvaja mutilacija ženskih spolnih organov. Predlagala je, da bi bilo treba, da bi bilo treba ugotovljene primere obrezovanja prijaviti policiji – pri čemer bi zaščita otroka prevladala nad zasebnostjo. Leta 2004 je kritizirala tudi obrezovanje moških. Po njenem mnenju je to še ena različica mutiliranja, ki se izvaja brez privolitve posameznika.

    Na Nizozemskem so približno polovico vsega izobraževanja v zgodovini zagotavljale verske šole, večinoma katoliške ali protestantske. Ko so muslimani začeli prositi za podporo pri šolanju, jo je zagotovila država in do leta 2005 je bilo 41 islamskih šol v državi. Hirsi Ali je nasprotovala državnemu financiranju vseh verskih šol, vključno z islamskimi.

    Knjige[uredi kodo]

    • De zoontjesfabriek: Over vrouwen, islam en integratie, prevedeno kot: The Son Factory: About Women, Islam and Integration. Zbirka esejev in predavanj izpred leta 2002. Vsebuje tudi razširjen intervju, ki je bil prvotno objavljen v feministični reviji Opzij. Knjiga se osredotoča na položaj muslimanov na Nizozemskem.
    • De Maagdenkooi (2004), preveden leta 2006 kot The Caged Virgin: A Muslim Woman's Cry for Reason. Zbirka esejev in predavanj od leta 2003 do 2004, skupaj z njenimi osebnimi izkušnjami kot prevajalka, ko je delala za NMS. Knjiga se osredotoča na položaj žensk v islamu.
    • Infidel: Avtobiografija, prvotno izdana v nizozemščini kot Mijn Vrijheid septembra 2006; in v angleščini februarja 2007. Uredil jo je Richard Miniter.
    • Nomad: From Islam to America: A Personal Journey Through the Clash of Civilizations. Njena druga avtobiografija, izdana pri založbi Free Press leta 2010.
    • Heretic: Why Islam Needs a Reformation Now: Hirsi Ali trdi, da je verska reforma edini način za končanje terorizma, sektaškega bojevanja in zatiranja žensk in manjšin, ki vsako leto terjajo na tisoče življenj po vsem muslimanskem svetu.
    • Prey: Immigration, Islam, and the Erosion of Women's Rights: tu Ali razpravlja o migraciji iz muslimanskih držav v Evropo, ki je dosegla vrhunec med evropsko migrantsko krizo, in trdi, da je ta sovpadlo z naraščajočimi stopnjami spolnega nasilja nad ženskami v državah sprejemnicah. Trdi tudi, da se zdi, da si vlade, organi pregona in feministke želijo zatreti pozornost proti nezakonitemu priseljevanju.

    Omembe v slovenščini[uredi kodo]

    Knjiga Ayaan Hirsi Ali, Infidel, je bila prevedena v slovenščino pod naslovom Odpadnica. Knjiga je avtobiografija, prvotno napisana v nizozemščini in izdana leta 2006. Zaradi objave te knjige in tega, kar je v njej napisala so Ayaan tudi grozili s smrtjo. Prevod v slovenščino je leta 2008 izdala založba Tuma.

    V svojih diplomskih delih so jo omenili štirje slovenci. Žiga Kovač jo je omenil v svojem delu Novi ateizem: pregled temeljnig teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiateizma, Maja Kolar v delu Submission: part one: konstrukcija in reprezentacija kulturne identitete muslimanskih žensk v nizozemski družbi multikulturalizma, Maja Trifunović v delu Spoznavne razsežnosti v kontekstu laži in prevare v fikcijskem in dejanskem svetu ter Rok Pirš v delu Verski ekstremizem v medijih kot varnostni problem – vzroki, odzivi, posledice.

    Viri[uredi kodo]




    Sklici[uredi kodo]

    Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Ayaan_Hirsi_Ali&oldid=5965669«