Wikipedija:Odmevnost/Akademiki
Videz
![]() | Stran je predlog pravila, smernice ali postopka v Wikipediji. Predlog je še v pripravi, v razpravi ali v postopku zbiranja soglasja za sprejem. Sklicevanja ali povezave naj te strani ne opisujejo kot »pravilo«. |
Ta stran vsebuje smernice, ki jih slovenska wikiskupnost upošteva pri presoji pomembnosti akademikov, profesorjev in drugih visokošolskih učiteljev ter znanstvenikov. Nanaša se na osebe, ki delujejo v znanstvenem raziskovanju, visokošolskem izobraževanju ali sorodnih akademskih dejavnostih. Ta smernica ne vključuje šolskih učiteljev in srednješolskih profesorjev, razen če se ti ukvarjajo z znanstvenim raziskovanjem in so po tem znani. Če temu ni tako, morajo izpolnjevati splošne kriterije pomembnosti.
Splošne opombe
[uredi | uredi kodo]- Članek, ki izpolnjuje to smernico, mora še vedno zadostiti tudi kriteriju preverljivosti. Ključni pokazatelji pomembnosti, kot so akademske nagrade, vpliv v stroki ali prepoznavnost objav, morajo biti podprti z zanesljivimi viri.
- Ko članek ustreza kriteriju pomembnosti in temelji na zanesljivih neodvisnih virih, se za dodajanje nekontroverznih podrobnosti lahko uporabijo tudi uradni viri akademskih ustanov ali drugi strokovni viri.
- Ta stran je smernica in ne pravilo, kar lahko uvede dodatne izjeme, saj nekateri akademiki morda ne bi izpolnili kriterija pomembnosti, a so še vedno pomembni zaradi njihovega akademskega dela. Smernica naj se izvaja v skladu s preteklimi precedensi in soglasjem skupnosti.
Kriteriji
[uredi | uredi kodo]Preden uporabimo naslednje kriterije, mora članek izpolnjevati zahteve iz razdelka Splošne opombe.
Posameznik se šteje za pomembnega, če izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
- Njegove raziskave so imele pomemben vpliv na znanstveno disciplino, kar dokazujejo neodvisni in zanesljivi viri. Kriterij se izpolne z dokazi, da je akademik avtor visoko citiranega dela, ki so objavljena v zanesljivih virih. Slednja se lahko dopolnejo z recenzijami del, ki so prav tako objavljene v zanesljivih virih. Pomembno je tudi upoštevati nekatere razlike v objavljanju znanstvenih dosežkov med posameznimi področji: eksperimentalna in aplikativna področja imajo več citatov kakor teoretična področja, prav tako imajo naravoznanstvena dela več citatov kot družboslovna. V družboslovnih znanostih imajo večjo težjo monografije, do katerih morda urejevalci nimajo neposrednega dostopa. Področja naj bodo dovolj široko definirana, saj osebe, ki naj bi bile pomembne na preozko definiranih področjih, niso zadostno pomembne. Objave v plenilski literaturi ter objave, ki podpirajo obrobne teorije, ne doprinašajo k temu kriteriju, v nasprotju s publikacijami, kot so memoriali ali obletnice, objave del v visoko zanesljivih in selektivnih virih, objave priložnostnih konferenc ali službovanje v uredniških odborih visoko zanesljivih revij. Visoko število objav samo po sebi ne izpolnjuje tega kriterija. Poimenovanje predmeta ali koncepta po posamezniku ne doprinaša k temu kriteriju. Kriterij izpolnjujejo tudi osebe, ki so kaj izumile, razvile nove koncepte ali rešile probleme svojih področij, a je pri tem potrebno dokazati njihov prispevek z zanesljivimi viri.
- Prejel je ugledno akademsko nagrado ali priznanje na nacionalni ali mednarodni ravni.
- Bil je izvoljen v prestižno znanstveno društvo ali združenje, ki pri sprejemu v članstvo sledi visokemu nivoju selektivnosti.
- Njegovo akademsko delo je imelo pomemben vpliv na področje visokošolskega izobraževanja in je vplivalo na več akademskih ustanov.
- Velja za uglednega profesorja na pomembni visokošolski in raziskovalni ustanovi, oz. je bil izvoljen v naziv, ki kaže na primerljivo raven dosežkov oz. ima enakovreden položaj v državah, kjer so tovrstna imenovanja redka.
- Opravljal je najvišje izvoljeno ali imenovano upravno funkcijo na pomembni akademski ustanovi ali v pomembnem akademskem združenju.
- Njegovo akademsko delo je imelo pomemben vpliv zunaj akademske sfere.
- Bil je vodja ali glavni urednik pomembne, uveljavljene akademske revije na svojem področju.