Wikipedija:Izbrane osebe/Arhiv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

To je arhiv izbranih oseb, prikazanih na glavni strani Wikipedije. Za predloge glej Wikipedija:Izbrane osebe/Predlogi.

Arhiv[uredi kodo]

Georg Friedrich Händel

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pkazal svoje spretnosti naberlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel s Saulom, Izrael v Egiptu in Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 olatorijev, 30 instrumentalnih glasb in nekaj od.

Na glavni strani od 15. septembra


Pablo Neruda

Pablo Neruda (1904-1973) je bil čilenski pesnik in diplomat, ki je leta 1971 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Pablo Neruda je svoj psevdonim prevzel po češkem pesniku Janu Nerudi. Nameraval je študirati francoščino, a se je kmalu dokončno posvetil poeziji. Že leta 1924 je tako izšlo njegovo najbolj znano delo, pesniška zbirka Veinte poemas de amor y una canción desperada (Dvajset ljubezenskih pesmi in ena obupana pesem). Zaradi revščine, ki ga je pestila kljub uspehu, je stopil v diplomatsko službo in kot konzul v Madridu izkusil špansko državljansko vojno, ki je spodbudila njegovo prelevitev v komunista. Kot komunist je bil kasneje izgnan iz Čila, vendar se je po padcu Videline diktature leta 1952 lahko vrnil v domovino, kjer je umrl za levkemijo.

Neruda je ustvarjal nadvse različna dela: ljubezenske in nadrealistične pesmi, zgodovinske epe, kot je njegov Canto General, a tudi politične ode, v katerih je med drugim slavil celo stalinistični režim.

Na glavni strani od 2. septembra do 15. septembra


Florence Nightingale

Florence Nightingale, britanska humanistka in medicinska sestra, * 12. maj 1820, Firence (Italija), † 13. avgust 1910, London.

Najbolj znana je po svoji vlogi medicinske sestre v Krimski vojni med letoma 1854 - 1855, kjer so njena poročila seznanila svet z grozotami vojne.

Rojena je bila v bogati družini, ime pa je dobila po angleškem imenu njenega rojstnega mesta (Florence). Že zgodaj se je odločila za poklic medicinske sestre, ki je bil v tistem času neugleden, kar je povzročilo jezo družine, še posebej matere. Leta 1844 je po škandalu v zvezi s smrtjo nekega reveža v Londonu postala glasnica reforme zdravstvenega sistema. V prihodnjih letih se je zavzemala za bolj socialno zdravstvo in bolj humane razmere v bolnišnicah.

Na glavni strani od 1. avgusta do 2. septembra 2006


Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci (1452-1519) je bil italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar.

Zaradi vsestranske nadarjenosti ga opisujejo kot genija. Znan je po svojih slikarskih mojstrovinah, kot so Zadnja večerja in Mona Lisa, obenem pa tudi po številnih izumih, ki so bili pred svojim časom, a jih za časa življenja ni objavil. Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na področjih anatomije, astronomije in gradbeništva.

Na glavni strani od 8. julija 2006 do 1. avgusta


Darej I.

Darej I. Veliki (549-486 pr. n. št.) je bil perzijski kralj iz stranske, mlajše veje rodbine Ahemenidov, ki se je leta 521 pr. n. št. povzpel na prestol s tem, ko je premagal medijskega uzurpatorja Gaumato.

Po zatrtrju uporov je vodil le vojne, ki so služile utrditvi meja. Vpeljal je središčno državo in jo razdelil na dvajset upravnih enot. Razvijal je trgovino, aramejščino naredil za uradni jezik in podpiral grška preročišča, ki so ga zato zagovarjala v času perzijskih vojn. Sam je bil privrženec zoroastrstva.

V vojni proti Skitom je njegova vojska prečkala Bospor in Donavo. Zaradi napačne geografske predstave so se Perzijci nekaj tednov zadrževali v ruskih stepah.

Umrl je v Susi. Na prestolu ga je nasledil njegov sin Kserks.

Na glavni strani od 13. junija do 8. julija 2006


Enrico Fermi

Enrico Fermi (1901-1954) je bil italijanski fizik. Znanosti je največ prispeval s svojimi raziskavami razpada beta in razvoju kvantne teorije, poleg tega pa je vodil razvoj prvega jedrskega reaktorja. Leta 1938 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Fermi se je s fiziko začel ukvarjati po smrti svojega brata in postal prvi profesor teorijske fizike v Rimu. Italijo je zapustil leta 1938 zaradi fašističnega nasilja in se naselil v ZDA, kjer je začel razvijati jedrski reaktor, ki mu ga je s sodelavci uspelo pognati 2. decembra 1942. Kasneje so njihovo delo vključili v Projekt Manhattan.

Odlikoval se je z izredno skromnostjo, saj se mu ni bilo pod častjo lotiti še tako preprostega dela, poleg tega pa je bil edini fizik 20. stoletja, ki je bleščeče obvladoval tako teorijsko kot eksperimentalno fiziko. Zmogel je tudi hitro ocenjevati rešitve težkih teoretičnih problemov.

V starosti 53 let je umrl za posledicami trebušnega raka.

Na glavni strani od 10. do 23. junija 2006


Rudyard Kipling

Joseph Rudyard Kipling (1865-1936) je bil britanski pesnik in pisatelj, ki je danes najbolj znan po otroški knjigi Knjiga o džungli (1894), vohunskem romanu Kim (1901), pesmih Gunga Din (1892) in If— (1895) ter številnih krajših zgodbah. Ideje za njegova najbolj poznana dela je dobil na svojih popotovanjih po Indiji in Afriki.

Največjo priljubljenost je užival v prvem desetletju 20. stoletja. Leta 1907 je prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost in še do danes ostaja najmlajši prejemnik te nagrade. V času, ko je ustvarjal, je bil poznan predvsem kot pesnik. Zavrnil je tudi številne prestižne nagrade in tudi plemiški naziv.

S svojimi deli je tudi pomembno vplival na razvoj znanstvene fantastike v 30. letih 20. stoletja, tako da ga nekateri smatrajo tudi za prvega modernega pisatelja znanstvene fantastike.

Na glavni strani od 26. maja do 10. junija 2006


Anton Podbevšek

Anton Podbevšek (1898-1981) velja za prvega slovenskega avantgardnega književnika.

Pesniti je začel že zgodaj ter se kmalu oddaljil od klasičnih oblik poezije. Po lastnih besedah je v mladih letih napisal in sežgal več pesniških zbirk, v katerih je preizkušal tradicionalne oblike in ostal nekje pri baročni likovni pesmi, ki je očitno precej vplivala na njegovo kasnejše delo. Ohranjena je Podbevškova pesem Hipoteza bolnega kraljeviča, ki jo je napisal pri komaj 14 letih.

Leta 1920 je bil eden glavnih pobudnikov in sodelavcev Novomeške pomladi. Sodeloval je pri izdajanju avantgardnih revij Trije labodi in Rdeči pilot; njegova edina pesniška zbirka Človek z bombami je izšla v samozaložbi leta 1925, kljub temu, da je bila dokončana in pripravljena že leta 1921.

Podbevšek je bil vzornik Srečka Kosovela in kasneje slovenskih modernistov.

Na glavni strani od 13. do 25. maja 2006


Hiparh

Hiparh (ok. 190 pr. n. št.-ok.120 pr. n. št.) je bil starogrški astronom.

Hiparh se je rodil v maloazijski Nikeji. Vemo, da je bil dejaven vsaj med letoma 147 in 127 pr. n. št. Uživa sloves največjega opazovalnega astronoma antike, nekateri pa ga imajo tudi za tedanjega največjega astronoma. Bil je prvi Grk, ki je razvil natančne modele gibanja Sonca in Lune, pri čemer je uporabil znanje, ki so ga prek dolgih stoletij nabirali Kaldejci iz kaldejske Babilonije. Poleg tega je bil prvi, ki je razvil trigonometrično tabelo, s katero je lahko razrešil vsak trikotnik. Njegove teorije o Soncu in Luni, združene z znanjem trigonometrije, so mu omogočile oblikovanje zanesljive metode napovedovanja Sončevih mrkov. Odkril je tudi precesijo enakonočij in sestavil prvi zvezdni katalog. Žal se je od najmanj 14 knjig, ki jih je napisal, ohranil le drobec, zato o njem danes ne vemo veliko.

Na glavni strani od 28. aprila do 12. maja 2006


John Harrison

John Harrison (1693-1776) je bil angleški urar.

Znan je predvsem po izumu prvega praktično uporabnega kronometra, ki je omogočil zanesljivo določanje zemljepisne dolžine pri morski plovbi.

Ni znano, kje si je pridobil urarsko izobrazbo. Dokazal se je z izdelavo ur na nihalo, katerim je z revolucionarnimi spremembami mehanizma močno izboljšal natančnost. Kasneje se je odločil potegovati za velikansko nagrado 20.000 funtov, ki jo je angleški parlament ponudil izumitelju prvega uporabnega kronometra.

V svojem prvem kronometru, H1, je Harrison namesto težnega uporabil vzmetno nihalo. Kljub temu, da se je ura na morju odlično izkazala, izumitelj z njo ni bil zadovoljen. Z izboljševanjem modelov je nadaljeval skoraj do svoje smrti. Za dolgoletno delo je prejel zasluženo nagrado šele leta 1773, ko je zanj posredoval kralj Jurij III., ki je kronometer H5 osebno preizkusil.

Na glavni strani od 12. do 28. aprila 2006


Dante Alighieri

Dante Alighieri (1265-1321) je bil italijanski pesnik.

O Dantejevi izobrazbi ni mnogo znanega, verjetno je študiral kar doma. Znano je, da je preučeval toskansko poezijo v času, ko se je na tem območju uveljavljala sicilska pesniška šola (Scuola poetica siciliana). Spoznal se je tudi s provansalskim pesništvom in z rimsko kulturo. Posebno je častil rimskega pesnika Vergila.

Dantejevo največje delo je Božanska komedija, ki opisuje pesnikovo popotovanje skozi Pekel, Vice in Raj. S tem delom je utemeljil toskanščino kot italijanski knjižni jezik.

Znamenita je tudi veliki ljubezni Beatrice posvečena pesniška zbirka Novo življenje, ki predstavlja vrhunec pesniškega sladkega novega sloga.

Na glavni strani od 17. marca do 12. aprila 2006


Zoran Rant

Zoran Rant (1904-1972), slovenski strokovnjak za strojeslovje in procesno tehniko, znanstvenik in univerzitetni profesor, dopisni član SAZU.

Rodil se je v ljubljanski meščanski družini. Maturiral je na Klasični gimnaziji in diplomiral na Tehniški visoki šoli na Dunaju. Po II. svetovni vojni je iz industrije prešel na ljubljansko univerzo, zadnje desetletje življenja pa prevzel stolico za procesno tehniko Tehnične univerze v Braunschweigu.

Zoran Rant je v svetovno tehnično izrazoslovje vpeljal izraza »eksergija in anergija«: komplementarna dela energije glede na možnost pretvorbe. Objavil je številne znanstvene članke in napisal ali sodeloval pri pisanju mnogih strokovnih knjig. Umrl je, ne da bi dočakal pokoj.

Na glavni strani od 3. do 17. marca 2006


Sir Ernest Henry Shackleton (* 15. februar 1874, Irska, † 5. januar 1922, Južna Georgia) je bil britanski raziskovalec Antarktike irskega rodu.

»Iščemo može za tvegano potovanje. Majhna plača. Strašen mraz. Dolgi meseci popolne teme. Stalna nevarnost. Varen povratek vprašljiv. Čast in priznanje v primeru uspeha.«

— besedilo oglasa za eno od njegovih (domnevno) odprav

V zgodovino se je zapisal predvsem s svojo antarktično odpravo v letih 1914-1916 na krovu ladje Endurance (Vzdržljivost). Sodeloval je v petih takih odpravah v razponu 20 let, toda med zadnjo je umrl.

Na glavni strani od 17. februarja do 3. marca 2006


Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik (poljsko Mikołaj Kopernik; * 19. februar 1473, † 24. maj 1543 je bil poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist. Njegov največji dosežek je bil utemeljitev heliocentričnega sistema Osončja.

Deloval je kot kraljevi pruski guverner, ekonomist, pravnik in vodil tudi vojaške operacije proti nemškemu tevtonskemu redu. Z astronomijo se je ukvarjal ves čas, kljub velikim službenim odgovornostim. Njegov sistem Osončja še danes velja za eno najpomembnejših znanstvenih domnev vseh časov in predstavlja tudi prelomno točko, saj se je s tem začela razvijati sodobna astronomija in z njo tudi sodobna znanost.

Na glavni strani od 3. do 17. februarja 2006


Edgar Allan Poe

Edgar Allan Poe (19. januar 18097. oktober 1849) je bil ameriški pesnik, novelist, urednik, kritik in eden vodilnih književnikov ameriške romantike.

Najbolj je znan po pogostnem motivu umrle lepotice in po njegovih pesmih. Bil je tudi eden prvih utemeljiteljev novele in začetnik detektivske in kriminalne fantastike v Združenih državah Amerike. Zavzemal se je za »umetnost zaradi umetnosti same«. Bil je nasprotnik vzgojnih del, saj je menil, da moralna in etična vzgoja ležita izven domene umetnosti.

Njegova smrt in natančna lokacija pokopa sta še zmeraj skrivnost.

Na glavni strani od 20. januarja do 3. februarja 2006


Heinz Guderian (1888-1954) je eden najbolj znanih tankovskih poveljnikov, vojaških teoretikov in nemških generalov druge svetovne vojne.

V oborožene sile je vstopil leta 1907 in tako začel svojo 41-letno vojaško kariero. Bojeval se je med prvo svetovno vojno, po porazu Nemčiji je, kljub demilitarizaciji, ostal v novoustanovljenem Reichswehru.

Večjo slavo in prepoznavnost je dosegel med drugo svetovno vojno, ko je poveljeval večim večjim vojaškim formacijam. Bil je poklicni vojak, ki se je nasprotoval vplivom politike v vojaškem odločanju in načrtovanju, zato je bil tudi deležen raznih pritiskov. Po vojni je bil tri leta v vojnem ujetništvu in nastopil kot priča med Nürnberškimi procesi. Zaradi izkušenj je bil nekaj časa tudi svetovalec za tankovsko bojevanje v Kopenski vojski ZDA. Napisal je tudi 9 knjig.

Na glavni strani od 6. do 20. januarja 2006


Nori konj (okrog 1840-1877) je bil pomemben pripadnik indijanskega plemena Oglala. Postal je znan po svojem junaštvu v bitkah. Njegovo ljudstvo ga je zelo spoštovalo kot jasnovidnega vodjo, ki je bil predan običajem in vrednostim staroselskega načina življenja in boju proti belemu človeku, ki je hotel prevzeti njihovo zemljo.

»Mi nismo prosili vas, belcev, da pridete sem. Veliki duh nam je dal to zemljo kot dom. Vi ste imeli svojo. Mi se nismo vtikali v vas. Veliki duh nam je dal mnogo zemlje, da živimo na njej, in bizone, antilope in ostale lovne živali. Ampak vi ste prišli sem, vi mi jemljete mojo zemljo, vi pobijate našo divjačino in tako nam je težko živeti. Sedaj nam pravite, naj delamo za preživetje, a Veliki duh nas ni naredil za delo, ampak da bi živeli od lova. Vi belci lahko delate, če želite. Mi se nismo vmešavali v vaše zadeve, in spet pravite, zakaj ne postanete civilizirani? Mi ne želimo vaše civilizacije! Radi bi živeli kot naši očetje in njihovi očetje pred njimi...«

Na glavni strani od 23. decembra 2005 do 6. januarja 2006


Ulug-beg (1394-1449) je bil timuridski (tatarski, mongolski) sultan, astronom in matematik, znan kot ustanovitelj slovitega observatorija s prvim računskim središčem učenjakov.

Rodil se je kot vnuk okrutnega Timurlenka. Od očeta Šahruha, ki je bil plemenitejše narave, je 15-leten v upravo dobil najprej Samarkand, čez dve leti pa še vladavino nad kanatom Mavarannahr. Začel se je navduševati nad pesništvom, zgodovino in še posebej nad astronomijo in postal eden najbolj prosvetljenih ljudi svojega časa.

Samarkand, v katerem je leta 1426 zgradil observatorij, je napravil za eno od kulturnih in znanstvenih središč Srednje Azije. Opazoval je nebo in razvijal matematiko. Njegovo tovrstno delo lahko primerjamo z delom astronomov Bayerja in de Brahea, dobro stoletje pozneje.

Napredne misli ter znanstveni uspehi so seveda izpodkopavali verske dogme. Obtoževali so ga, da je prelomil zakone šariata in proti njemu naščuvali lastnega sina. Ta ga je po vojaškem porazu dal obglaviti med potjo v Meko. Njegov observatorij so porušili. Po njem se imenuje krater na Luni.

Na glavni strani od 12. do 23. decembra 2005


Herman Koroški

Herman Koroški (približno 1100-1160), slovanski znanstvenik in pisatelj, predvsem vpliven prevajalec arabskih astronomskih del in popularizator islamske kulture.

Po končanem šolanju v Istri se je izpopolnjeval v južni Franciji in Španiji, nakar je odpotoval v arabske dežele. Okoli leta 1138 se je vrnil v Evropo. V latinščino je prevajal astrološka in astronomska dela, koran, Evklidove Elemente, za njegovo največje prevajalsko delo pa velja prevod Planisphaerium po arabskem prevodu iz grščine, skupaj s tolmači astronoma Al-Majritija, dolgo edina sled izvirnega Ptolemejevega dela.

Od njegovih izvirnih filozofskih del je do nas prodrlo delo O bistvih, v katerem razpravlja o petih aristotelovskih kategorijah (causa, motus, spatium, tempus, habitudo). Velik del njegovega dela je ostal brezimen. Na njegovo delo se oslanjajo razni srednjeveški avtorji, npr. Albert Veliki, učitelj Tomaža Akvinskega, v svojem delu Speculum astronomiae.

Na glavni strani od 26. novembra do 12. decembra 2005


Harriet Tubman
Osem let sem bila vlakovodja Podtalne železnice in rečem lahko to, česar večina vlakovodij ne more reči - vlaka nisem nikoli iztirila in nikoli nisem izgubila potnika.

- Harriet Tubman o svojem delu na Underground Railroad.

Harriet Tubman (ok. 1820-10. marec 1913; rojena kot Araminta Ross) je bila afroameriška borka za osvoboditev sužnjev.

Sama je bila rojena v suženjstvo. Po uspelem pobegu na ameriški sever se je vrnila na jug in pomagala pri pobegu okoli 300 sužnjev. Med ameriško državljansko vojno je delovala kot vohunka in še naprej pomagala pri pobegih.

Na glavni strani od 18. do 26. novembra


Michelangelo Buonarroti

Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni (1475-1564) je bil italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik.

Michelangelo je eden najpomembnejših italijanskih umetnikov. Njegova najbolj znana dela so strop Sikstinske kapele in slika Poslednja sodba, kipi David, Mojzes in Pieta, grobnica Medičejcev in kupola bazilike svetega Petra v Rimu.

Mnoge anekdote nam prikazujejo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen že za časa življenja. Pravijo, da je že kot vajenec naredil tako dovršen kip otroka, da so ga kasneje prodali kot izvirno rimsko starino. Še ena anekdota pravi, da je Michelangelo, ko je končal Mojzesa (v cerkvi San Pietro in Vincoli), s kladivom udaril po kolenu kipa in zavpil: »Zakaj ne govoriš z mano?«

Na glavni strani od 11. do 18. novembra


Jurij Vega

Baron Jurij Vega (1754-1802) je bil slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, ki je zaradi svojega dela na področju matematike svetovno znan.

Vega se je rodil v revni kmečki družini polgruntarja Jerneja Vehe. Vse šolanje je opravil v Ljubljani, nakar je vstopil v vojaško službo in postal topničar.

Najbolj je znan kot avtor logaritmskih tablic Zakladnica vseh logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus) in nosilec 52-letnega rekorda pri izračunu števila π. Zaradi svojih znanstvenih dosežkov je bil sprejet v več akademij znanosti in povzdignjen v plemiča.

Na glavni strani od 31. oktobra do 11. novembra 2005


France Prešeren

France Prešeren (1800-1849) je bil slovenski pravnik in pesnik, ki velja za največjega slovenskega pesnika. Njegova pesem Zdravljica, napisana leta 1844, je državna himna Republike Slovenije.

Prešeren se je rodil v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je za časa svojega kratkega življenja pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.

Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, kateri je posvetil Sonetni venec (1834) in druge ljubezenske pesmi, je bila poleg te polna raznovrstnih preizkušenj. Drug za drugim so mu umirali prijatelji, kot pesnik pa za življenja ni užival priznanja, ki bi si ga zaslužil. V zadnjih letih je vedno bolj zapadal malodušju, pijači in bolezni, ki je slednjič povzročila njegovo prezgodnjo smrt.

Na glavni strani od 28. oktobra do 31. oktobra 2005


Mesrop Maštoc (Մեսրոբ Մաշտոց), 361 - 441, je bil armenski teolog in jezikoslovec in velja za očeta armenske abecede.

Zaradi odličnega znanja grščine, sirščine in perzijskih jezikov, ki so se na dvoru Chosroesa III. uporabljali, ker armenščina še ni imela lastne pisave, je bil imenovan za pisanje kraljevih odlokov, a je službo kmalu pustil in se s somišljeniki umaknil v samostan, kjer je živel asketsko in preučeval sveta besedila.

Po deželi, začenši z vzhodno Armenijo, je ustanavljal šole, kjer so poučevali novo abecedo. Poleg tega je s prilagoditvijo abecede njihovim jezikom sodeloval tudi pri pokristjanjevanju Gruzincev, Kavkaških Albancev in Aguangkov.

Umrl je leta 441, najverjetneje 19. februarja, ko gregorijanska cerkev praznuje spomin nanj. Pokopan je v vasi Ošakan, približno 8 km jugozahodno od Aštaraka v provinci Aragacotn.

Na glavni strani od 18. oktobra do 28. oktobra


Aleksander Skrjabin

Aleksander Nikolajevič Skrjabin (1872-1915), ruski skladatelj, filozof in pianist, zavzema zelo svojevrstno mesto ne samo v ruski, ampak tudi v evropski glasbi nasploh.

S svojim stilom je izšel iz kroga ruske peterke in v 25 letih ustvarjanja zašel globoko v mednarodni impresionizem. Njegova glasba, ki je skoraj ni mogoče doumeti brez filozofskega komentarja, je težko dostopna tako izvajalcu kot širšemu krogu poslušalcev.

Samozavestni Skrjabin je menil, da ni le glasbenik, pač pa tudi mislec, ustvarjalec nove religije in vodnik človeštva. Višek njegovega ustvarjanja naj bi predstavljal kolosalno, večdnevno sinestetsko stvaritev »Misterij«, mistično, z glasbo tisočev izvajalcev spremljano dogajanje celotnega človeštva, ki bi iz tega prečiščenja izšlo obnovljeno. Nenadna smrt mu je preprečila, da bi to delo v duhu dokončal in nato neposredno napisal v partituri, kot mu je njegov izjemni spomin omogočal pri drugih skladbah.

Na glavni strani od 23. septembra 2005 do 18. oktobra


Aleksander Aleksandrovič Aljehin

Aleksander Aleksandrovič Aljehin (1892-1946) je bil eden največjih šahistov vseh časov.

Njegov prvi šahovski dosežek je bil, ko je leta 1909 sedemnajstleten zmagal na šahovskem turnirju v Sankt-Peterburgu. Aljehin je v svojem življenju postal kozmopolit, živel je v mnogih državah in govoril rusko, francosko, angleško in nemško. Leta 1927 je v dvoboju prepričljivo premagal Capablanco in tako osvojil naslov svetovnega šahovskega prvaka. To se smatra za največji šahovski dogodek 20. stoletja. Leta 1931 je pri nas na Bledu ob izredno močnih svetovnih tekmecih dosegel turnirski rekord, ki ga do danes ni presegel še nihče.

Med drugo svetovno vojno je začela njegova kariera strmo padati in je moral na turnirjih igrati za preživetje. 24. marca 1946 so Aljehina našli mrtvega v hotelski sobi v hotelu z nagnjeno glavo in postavljenim šahom pred seboj.

Na glavni strani od 9. do 23. septembra 2005


Milkau Oberer Teil der Stele mit dem Text von Hammurapis Gesetzescode 369-2.jpg

Hamurabi (okrog 1750 pr. n. št) je bil babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.

Hamurabi je kot prvi vse Medrečje (Mezopotamijo) združil pod babilonsko nadvlado. Uspelo mu je zavzeti Sumersko in Akadsko kraljestvo in uničiti zadnjo sumersko dinastijo, ki je prihajala iz mesta Isin.

Hamurabi je najbolj poznan po zakoniku, ki ga je dal sestaviti in je imenovan po njem. Hamurabijev zakonik je bil napisan na kamniti steli in postavljen na javno mesto, kjer so ga lahko videli vsi podložniki, četudi so le redki znali brati. Čeprav so za današnji čas kazni iz Hamurabijevega zakonika neusmiljeno stroge, se Hamurabi ni zadovoljil le z zapisom zakonov svojega kraljestva, temveč jih je skušal še urediti v sistematično celoto, kar ga postavlja za pomemben korak v razvoju civilizacije.

Na glavni strani od 29. avgusta do 9. septembra 2005


Charles Darwin

Charles Darwin (1809-1882) velja za začetnika evolucijske teorije.

Kot član znanstvene ekipe na ladji Beagle je Darwin obiskal Kanarske otoke, južno Ameriko, otočje Galapagos, Avstralijo in nekatere otoke sredi oceana. Na osnovi opazovanja tamkajšnjih rastlin in živali je postavil teorijo, po kateri se vrste spreminjajo z naravnim izborom v boju za obstanek.

Svoje delo je strnil v knjigah O izvoru vrst in O nastanku vrst z naravnim izborom. Obe deli sta ob nastanku dvignili veliko prahu, saj sta nasprotovali takrat priljubljeni Cuvierjevi tezi o nespremenljivosti vrst in Lamarckovi razvojni teoriji. Ljudi je najbolj razburila teza, da imata človek in opica skupnega prednika.

Na glavni strani od 13. do 29. avgusta 2005


Karikatura Julesa Verna na naslovnici stripovske revije L'Algerie iz leta 1884

Jules Verne (1828-1905) velja za enega od pionirjev znanstvene fantastike. Številne njegove domislice so se pozneje uresničile. Preroško je pisal o potovanjih z vesoljskimi plovili, z zrakoplovi in s podmornicami, še preden so bila sploh mogoča.

Pri 20 letih je nekaj let pisal za gledališče in potopisne zgodbe, ki so razkrile njegovo nadarjenost. Njegovo prvo fantastično delo so mu založniki objavili šele pri 35 letih in pozneje je s pisanjem obogatel.

Napisal je prek 70 knjig, v katerih je predvidel steklene nebotičnike, hitre vlake, avtomobile s pogonom na plin, računala in svetovno komunikacijsko mrežo. Zadnje njegovo delo je bilo objavljeno šele leta 1994, potem ko ga je v starem sefu odkril njegov prapravnuk.

Na glavni strani od 29. julija do 13. avgusta 2005


Earl Edward Anderson

Earl Edward Anderson (* 24. junij 1919) je ameriški marinski vojaški pilot, general in odvetnik, ki se je rodil v Morgantownu, Zahodna Virginija, ZDA.

Anderson je do zdaj (2005) najmlajši aktivni častnik Korpusa mornariške pehote ZDA, ki so ga povišali v generala in zaenkrat edini marinski vojaški pilot, povišan v generala.

V svoji petintridesetletni vojaški karieri je sodeloval v drugi svetovni, korejski in vietnamski vojni. Zadnji njegov položaj pred upokojitvijo je bil pomočnik komandanta KMP ZDA.

Poleg tega je opravil magisterij iz filozofije in doktoriral iz prava.

Na glavni strani od 20. do 29. julija 2005


»Ko sem prvič spoznal Hajama, sem začutil nenavadno radost in
navdušenje kot astronom, ki prvič zagleda neko novo zvezdo.«

John Keats (1795-1821), angleški pesnik, o Omarju Hajamu.

Omar Hajam (31. maj 1048 - 17. december 1131; perzijsko عمر خیام) je bil perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof. V pesništvu se je Hajam proslavil s svojimi rubajami, štirivrstičnimi pesmimi, ki jih je okoli leta 600 izdal v pesniški zbirki Četrtinke (Rubajati).

V matematiki se je Hajam ukvarjal z algebro. Pod pokroviteljstvom sultana Malikšaha je prenovil tudi koledar. Upodobljen je tudi v romanu Vladimira Bartola Alamut.

Na glavni strani od 1. do 20. julija 2005