Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen

Stran je predlog pravila, smernice ali postopka v Wikipediji. Predlog je še v pripravi, v razpravi ali v postopku zbiranja soglasja za sprejem. Sklicevanja ali povezave naj te strani ne opisujejo kot »pravilo«.

Zapisovanje svetniških imen se nanaša na vsa imena, bodisi v naslovih ali vsebini člankov, ki vsebujejo besedo sveti, oziroma vse njene sklanjatvene izpeljanke. Pomen besede sveti se sicer nanaša na posvečen status neke osebe, stvari ali pojma, ki je lahko osnova za poimenovanje neke druge stvari (na primer organizacije), v smislu pripadnosti ali zgolj spominjanja nanjo.

Imena svetnikov

• V splošni (torej ne specialno verski) enciklopediji kot je Wikipedija pridevnik "sveti" v imenu članka pritiče samo tistim osebam, ki so pod njim znane v širši javnosti in se z njim pojavljajo v (posvetni) literaturi. Tako na primer sveti Peter, sveti Florjan in sveti Sava, vendar Tomaž Akvinski, Avguštin, Frančišek Asiški.

Imena cerkva

• Imena cerkva so zapisana kot cerkev svete Barbare (primer).
• Ker je število cerkva, ki so posvečene istemu svetniku, v povprečju razmeroma veliko, se naslovom člankov poleg imena cerkve doda tudi kraj, v katerem se cerkev nahaja. Sama navedba kraja sicer ne spada k imenu cerkve, je pa potrebna prav zaradi nujnosti, da se naredi razlika v razlikovanju naslovov člankov.
• Kadar ima cerkev pomembnejšo vlogo, se ta izrazi z nadomestitvijo besede cerkev z ustreznim samostalnikom: bazilika, stolnica - te besede namreč že s svojim pomenom pričajo, da gre za cerkev. Ne uporabljajo pa se pridevniki, kot so župnijska, podružnična, pokopališka, samostanska, ali ko gre za navedbo veroizpovedi, rimskokatoliška, grškokatoliška, srbska pravoslavna in tako dalje. Izjema so evangeličanske cerkve, saj v imenu pogosto nimajo navedene posvetitve in se zato poimenujejo kot evangeličanska cerkev, Bodonci (primer). Glej tudi: Predloga:Cerkve-legenda.
• Kadar ima posamezna cerkev več pomembnih vlog, se uporabi tisto, ki je pomembnejša, ostale pa se izpusti. Če je neka cerkev hkrati in stolnica in bazilika, se jo imenuje z nazivom stolnica, saj so stolnice hierarhično najpomembnejše cerkve na področju neke škofije (Zakonik cerkvenega prava).
• Izogibamo se drugim imenom cerkva, ki so morda pravtako znana - primer Uršulinska cerkev, Ljubljana (Cerkev Svete Trojice, Ljubljana).
• Imena tujih cerkva prevajamo v slovenščino v skladu z uveljavljenimi imeni patrocinijev. Tako na primer angleška Our Lady in francoska Notre-Dame nista prevedena kot Naša Gospa, ampak kot Mati Božja.

Mala/velika začetnica

• Pravila v skladu s Slovenskim pravopisom: glede na pravila slovenskega pravopisa se v besedilih zapišejo z malo začetnico, razen v naslovih. V skladu s pravopisom se tudi osebna imena, ki so vključena v imenu cerkva (v primeru, da je cerkev posvečena svetniku) vselej zapišejo z veliko začetnico. Praznik, kot je Gospodov vnebohod ali Marijino vnebovzetje, se zapiše z veliko začetnico, saj gre za osebno ime. Druga beseda je zapisana z malo začetnico.
• Pravila v skladu s teološkim pogledom Cerkve: Cerkev kot graditeljica, lastnica (v Sloveniji) in uporabnica cerkva uporablja svoj način poimenovanja sakralnih objektov, v skladu z njenim teološkim pogledom. Tako se pišejo Sveta Trojica, Sveti Duh, Gospod (nazivanje Boga), Bog vedno z veliko začetnico, saj gre za osebna imena, kar sicer ustreza tudi pravilom Slovenskega pravopisa. To velja tudi pri sklanjanih oblikah besed, na primer Božji, Gospodov...

Krajšave

• V skladu s splošnimi pravili Wikipedije se krajšavam izogibamo. Beseda sveti se vselej zapisuje v polni obliki in ne s krajšavo sv.

Primeri

• Cerkev svete Katarine, Lendava
• Cerkev Svete Trojice, Odranci
• Cerkev Svetega Duha, Vitna vas
• Cerkev svetega Križa, Ribnica
• Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
• Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče
• Cerkev Srca Jezusovega, Velika Polana
• Cerkev Svetega Mohorja in Fortunata, Kupčinji Vrh
• Cerkev Svetega Antona, Stoperce
• Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Rače
• Cerkev Svete Ane, Fram

Vsa pravila pridejo v upoštev tudi pri drugih sakralnih objektih, kot na primer:

• Kapela svetega Urbana, Bogojina
• Kapela žalostne Matere Božje, Gornji Črnci
• Kapela Marije Pomočnice, Srednja Bistrica
• Kostnica svetega Mihaela

Glej tudi: Kategorija:Cerkve v Sloveniji, Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju.

Krajevna imena

• Mnogo slovenskih krajevnih imen vsebuje besedo sveti vsled zgodovinskega poimenovanja po kakšnem svetniku ali krščanskem prazniku. V literaturi se zelo pogosto pojavljajo v okrajšani obliki. Uradna imena slovenskih krajev so zaobjeta v Registru prostorskih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Ker so uradna imena v registru navedena v neokrajšani obliki, jih tudi v Wikipediji navajamo neokrajšano.