Wergeld

Salijski zakonik iz leta 793

Wergeld, tudi wergild, weregild in weregeld, je bila v germanskem običajnem pravu finančna odškodnina za kršitev osebnih pravic, najpogosteje poškodovanja ali uboja sorodnika, ki je bila nekakšno nadomestilo za krvno maščevanje. V literaturi se je ta institucija imenovala tudi 'krvavi denar', njen ekvivalent med Slovani pa se je imenoval 'hlava'.

V primeru umora, poškodbe ali tatvine je lahko oškodovanec od storilca zahteval odškodnino za nastalo škodo, ki jo je določal wergeld. Ta institucija je bila sredstvo za preprečevanje krvavih maščevalnih sporov, zelo razširjenih v zgodnjesrednjeveški germanski družbi, ko je storilec namesto načela oko za oko, zob za zob plačal globo in se s tem odkupil za svoj zločin.

Odškodnine so bile odvisne od družbenega statusa in spola žrtve in plemena. Pravni viri za langobardsko plemstvo navajajo veliki gasind (300 solidov) in mali gasind (200 solidov). V germanski skupnosti je bil frankovski wergeld lahko dvakrat višji od rimskega in se zaradi osupljive višine lahko šteje za sredstvo za preprečevanje kriminala. S ponovno uvedbo rimskega prava v 9.–12. stoletju je wergeld postopoma nadomestila smrtna kazen.

Izvor imena

Izraz 'wergeld' je zloženka anglosaških besed 'were' (oseba) in 'geld' (pristojbina, denar).

Wergeld v literaturi

Wergeld je večkrat omenjen v Gospodarju prstanov J.R.R. Tolkiena.

Vir

• Radim Seltenreich in sod. Dějiny evropského kontinentálního práva. Leges, Praga 2010. ISBN 978-80-87212-54-7