Webrovo število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tok vode v tankem curku preko zajezitve. Prikaz vpliva površinske napetosti na tvorjenje mejne površine med dvema tekočinama

Webrovo števílo [vébrovo ~] je v mehaniki tekočin brezrazsežna količina, ki je pogosto uporabna pri analizi toka tekočin, kjer se prepletata dva različna tokova, še posebej pri večfaznih tokovih z močno ukrivljenimi površinami. Lahko si jo mislimo kot mero z relativno pomembnostjo za vztrajnost tekočine v primerjavi z njeno površinsko napetostjo. Količina je uporabna pri analiziranju tankih filmskih tokov in tvorjenju kapljic in mehurčkov.

Imenuje se po Moritzu Gustavu Webru (1871–1951). Lahko ga zapišemo kot:

kjer je

  • gostota tekočine,
  • hitrost tekočine,
  • značilna dolžina, po navadi premer kapljice,
  • površinska napetost.

Zapišemo ga lahko kot produkt kapilarnega števila in Reynoldsovega števila:

Modificiano Webrovo število je enako:

in predstavlja razmerje med kinetično energijo pri udarcu in površinsko (napetostno) energijo:

kjer je:

in:

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Webrovo število se uporablja pri raziskovanju toplotnih cevi. Ko je tok v parnem jedru toplotne cevi velik, obstaja možnost, da bo strižna napetost, ki deluje na tekočino, dovolj velika in bodo kapljce pri tem vstopale v parni tok. Webro število določa nastop tega pojava, ki se imenuje vstopna meja. Pri tem je . V tem primeru je Webrovo število določeno kot razmerje med gibalno količino parnega sloja in silo površinske napetosti, ki zaustavlja tekočino, značilna dolžina pa je velikost površinske razpoke.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bush, John W. M. (april 2004). »MIT Lecture Notes on Surface Tension, lecture 1« (PDF) (v angleščini). Tehnološki inštitut Massachusettsa. Pridobljeno 1. aprila 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • Weast, R.; Lide, David R.; Astle, M.; Beyer, W. (1989–1990). CRC Handbook of Chemistry and Physics (70 izd.). Boca Raton, Florida: CRC Press, Inc. str. F-373, 376.