We Didn't Start the Fire

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
"We Didn't Start the Fire"
WeDidntStarttheFire.jpg
Pesem Billyja Joela
z albuma Storm Front
B-stran"House of Blue Light"
Izdano27. september 1989
Posnetojulij 1989
Slogpop rock[1]
Dolžina4:49 (z albuma)
4:29 (singl)
ZaložbaColumbia
Komponist(i)Billy Joel
Producent(i)
  • Mick Jones
  • Billy Joel
Kronologija singlov Billyja Joela
"Baby Grand"
(1987)
"We Didn't Start the Fire"
(1989)
"Leningrad"
(1989)
Glasbeni video
"We Didn't Start the Fire" na YouTubu

»We Didn't Start the Fire« (dobesedno angleško: »Mi nismo zanetili ognja«) je skladba, ki jo je napisal in izvedel ameriški glasbenik Billy Joel. Izšla je kot singl 27. septembra 1989 pri založbi Columbia Records, 17. oktobra istega leta pa še na njegovem albumu Storm Front. V njej avtor v pretežno kronološkem vrstnem redu naniza omembe 118 pomembnejših političnih, kulturnih, znanstvenih in športnih dogodkov med letoma 1949, ko se je rodil, in 1989.

Spevna skladba je bila nominirana za nagrado grammy za posnetek leta in je postala tretji Joelov singl, ki je osvojil vrh ameriške lestvice Billboard Hot 100,[2] prav tako je album Storm Front prišel na vrh ameriške lestvice kot Joelov tretji tak album. Čeprav je avtor kasneje povedal, da mu melodija ni zares všeč, ostaja ena od njegovih največjih uspešnic in je še v 21. stoletju v uporabi v raznih televizijskih oddajah, oglasih in komičnih produkcijah, navdihnila pa je tudi številne pop-kulturne parodije.

Ozadje nastanka[uredi | uredi kodo]

Billy Joel je zasnoval skladbo kmalu po 40. rojstnem dnevu. Zamisel zanjo je dobil, ko se je med studijskim ustvarjanjem zapletel v pogovor z 21-letnim prijateljem Seana Lennona. Ta je izjavil, da je grozno biti star 21 let, in Joel je pritrdil: »Ja, spominjam se, ko sem bil star 21 let – zdel se mi je grozen čas, imeli smo Vietnam, in, saj veš, težave z drogo, težave s človekovimi pravicami in vse se je zdelo grozno.« Sogovornik mu je odvrnil, da je bilo to drugače, da je odraščal v petdesetih in »vsi vedo, da se v petdesetih ni nič dogajalo«. Joel ga je presenečeno vprašal, če še ni nikoli slišal za korejsko vojno ali sueško krizo; kasneje je povedal, da sta mu ta dva pojma z naslovnic služila kot ogrodje za pesem.[3]

Kasneje je melodijo označil za grozno, kot zvok zobozdravniškega svedra.[4] Na vprašanje, če je namerno popisal hladno vojno, je odgovoril, da je le po naključju Sovjetska zveza razpadla kmalu po izidu pesmi, kar je dalo svojevrstno simetrijo obdobju med njegovim rojstvom leta 1949, ki je sovpadalo z detonacijo prve sovjetske jedrske bombe in začetkom hladne vojne, ter 1989, ko se je odločil za pisanje.[5]

Omenjeni zgodovinski dogodki[uredi | uredi kodo]

Kljub hitremu tempu besedila, kjer je vsak dogodek ali osebnost omenjen le z nekaj besedami, je pomen jasen.

Dogodki so našteti v vrstnem redu, v katerem so omenjeni v skladbi, ki je skoraj povsem kronološki, in z avtorjevimi besedami.[6] V vsakem verzu je naštetih nekaj, med verzi pa so refren in nekateri drugi poetični elementi. Prepletanje kontekstov – zabava, mednarodni odnosi, šport – daje pregled ameriške kulture tega časa.

1940. leta[uredi | uredi kodo]

1948[uredi | uredi kodo]

1949[uredi | uredi kodo]

1950. leta[uredi | uredi kodo]

1950[uredi | uredi kodo]

1951[uredi | uredi kodo]

1952[uredi | uredi kodo]

1953[uredi | uredi kodo]

1954[uredi | uredi kodo]

1955[uredi | uredi kodo]

1956[uredi | uredi kodo]

1957[uredi | uredi kodo]

1958[uredi | uredi kodo]

1959[uredi | uredi kodo]

  • Buddy Holly umre v letalski nesreči z Ritchiejem Valensom in Big Bopperjem – t. i. »dan, ko je umrla glasba«.
  • Ben-Hur s Charltonom Hestonom v glavni vlogi osvoji enajst oskarjev, vključno z nagrado za najboljši film.
  • Vesoljske opice (Space Monkeys): dve opici postaneta prvi poskusni živali v ameriškem vesoljskem programu, ki sta preživeli izstrelitev v vesolje.
  • Mafija: sojenje mafijskim voditeljem po policijski raciji na srečanje v mestecu Apalachin potrdi, da gre za vsedržavno zarotniško organizacijo.
  • Hulahup, priljubljena igrača, doseže prodajo 100 milijonov kosov.
  • Fidel Castro pride na oblast v kubanski revoluciji.
  • Edsel ne gre (Edsel is a no-go): proizvodnja intenzivno oglaševane nove znamke avtomobilov se konča po samo treh letih zaradi slabe prodaje.

1960. leta[uredi | uredi kodo]

1960[uredi | uredi kodo]

1961[uredi | uredi kodo]

1962[uredi | uredi kodo]

1963[uredi | uredi kodo]

1965[uredi | uredi kodo]

1968[uredi | uredi kodo]

  • Richard Nixon spet nazaj (Richard Nixon back again): po porazu proti Kennedyju leta 1960 je nekdanji ameriški podpredsednik Nixon izvoljen za predsednika.

1969[uredi | uredi kodo]

  • Moonshot: člani odprave Apollo 11 postanejo prvi ljudje, ki so pristali na Luni.
  • Woodstock, glasbeni festival, pritegne 400.000-glavo množico obiskovalcev in postane eden od vrhuncev kulturne preobrazbe države.

1970. leta[uredi | uredi kodo]

1972–1975[uredi | uredi kodo]

1976–1977[uredi | uredi kodo]

(Op.: dogodek iz leta 1976 je tu vstavljen med dogodke iz leta 1977 za boljši tok besedila)

1979[uredi | uredi kodo]

1980. leta[uredi | uredi kodo]

1981–1982[uredi | uredi kodo]

  • Kolo sreče (Wheel of Fortune): Pat Sajak in Vanna White prevzameta vodenje ameriškega televizijskega kviza, ki se je začel leta 1975, kar povzroči močan dvig priljubljenosti.

1983[uredi | uredi kodo]

  • Sally Ride postane prva Američanka v vesolju, na krovu vesoljskega čolnička Challenger na misiji STS-7.
  • Metalski samomor (Heavy metal suicide): starši metalcev okrivijo skladbe, kot sta »Suicide Solution« in »Better By You, Better Than Me«, za samomore njihovih otrok.
  • Tuji dolgovi (Foreign debts): vztrajni trgovinski in proračunski primanjkljaji povzročijo insolvenčnost več držav.
  • Brezdomni veterani (Homeless vets): številni veterani vietnamske vojne, med njimi vojni invalidi, se soočajo z brezdomstvom in revščino.
  • Aids: okužba z virusom HIV, ki povzroča imunsko pomanjkljivost, preraste v pandemijo.

1984[uredi | uredi kodo]

1988[uredi | uredi kodo]

1989[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Curwen Best (2004). Culture @ the Cutting Edge: Tracking Caribbean Popular Music. University of the West Indies Press. str. 138. ISBN 978-976-640-124-5.
  2. "Billy Joel Chart History (Rock Digital Song Sales)". Billboard. Pridobljeno dne 2022-07-07.
  3. Nadboy, Arie (marec 1996). "I am the Edu-Tainer". Island Ear., citirano po Bordowitz, Hank (2006). Billy Joel: The Life & Times of an Angry Young Man. Billboard Books. str. 169. ISBN 978-0-8230-8248-3..
  4. Horn, David (Director) (1993). Billy Joel: Shades of Grey (film). New York: Thirteen/WNET and Maritime Music.
  5. Billy Joel Q&A: Tell Us About 'We Didn't Start The Fire?' University of Oxford, May 5, 1994 – https://www.youtube.com/watch?v=Dx3T8pbDcms
  6. Joel, Billy. "Lyrics: We Didn't Start the Fire". Billy Joel. Pridobljeno dne 2009-08-24.
  7. "Billy Joel". 2021-10-14. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-11-28. Pridobljeno dne 2022-07-07. na 18:50 poddaje.
  8. "Hit Confuses Younger Fans: Joel". Los Angeles Times. 1990-01-08.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]