Wat Phra Kaew

Wat Phra Kaew
Tempelj Smaragdnega Bude
Pogled z zunanjega dvorišča Velike palače
Religija
Pripadnost	Teravadski budizem
Lega
Država	okrožje Phra Nakhon, Bangkok, Tajska
Lokacija: Tajska
Koordinati	13°45′5″N 100°29′33″E
Arhitektura
Zgradil	kralj Rama I.
Konec gradnje	1785 (1785)

Wat Phra Kaew (tajsko วัดพระแก้ว, Wat Phra Kaeo, izgovorjava [wát pʰráʔ kɛ̂ːw] ), splošno znan kot Tempelj Smaragdnega Buda in uradno kot Wat Phra Si Rattana Satsadaram,(tajsko วัดพระศรีรัตนศาสดาราม, izgovorjava [wát.pʰráʔ.sǐː.rát.ta.náʔ.sàːt.sa.daː.raːm]) velja za najsvetejši budistični tempelj na Tajskem. Kompleks sestavlja več stavb znotraj Velike palače v zgodovinskem središču Bangkoka. V njem stoji kip Smaragdnega Bude, ki ga častijo kot paladij države.

Gradnja templja se je začela leta 1783 po ukazu Rame I., prvega kralja rodbine Chakri. Od takrat je vsak naslednji kralj med svojim vladanjem osebno sodeloval pri dodajanju, obnavljanju in okraševanju templja kot način za versko vrednoto in poveličevanje rodbine. Vsako leto se v templju odvijajo številne pomembne državne in kraljeve slovesnosti, ki jim osebno predseduje kralj, udeležujejo pa se jih tudi vladni uradniki. Zaradi tega je tempelj najpomembnejši kraj čaščenja v državi in ​​nacionalno svetišče za monarhijo in državo. Skozi leta je vsak kralj templju podaril svete in dragocene predmete, zaradi česar je postal tudi zakladnica.

Tempeljski kompleks sestavljajo različne stavbe za posebne verske namene, zgrajene v različnih tajskih arhitekturnih slogih, hkrati pa se držijo tradicionalnih načel tajske verske arhitekture.

Zgodovina

Kralj Rama I. je leta 1782 ustanovil rodbino Chakri; leto kasneje je začel graditi Wat Phra Kaew.

Ko je kralj Rama I. 6. aprila 1782 Bangkok razglasil za glavno mesto kraljestva Rattanakosin, je bila potrebna primerna kraljeva palača in tempelj za legitimizacijo nove rodbine Chakri. Kraljev razlog za selitev glavnega mesta je bila želja po distanci od prejšnjega režima kralja Taksina, ki ga je zamenjal na mestu kralja Siama. Stara kraljeva palača v Thonburiju je bila majhna in stisnjena med dva templja; Wat Arun in Wat Tai Talat, kar je preprečevalo nadaljnjo širitev.

Rama I. je ustanovil Veliko palačo na vzhodnem bregu reke Chao Phraya, znotraj utrjenega mestnega območja, ki je danes znano kot otok Rattanakosin. Tradicionalno je bilo znotraj palačnega kompleksa vedno namenjeno območje za gradnjo kraljevega templja ali kapele za osebno uporabo kralja in kraljeve družine. Tempelj (ali wat) je imel vse značilnosti katerega koli običajnega budističnega templja, razen bivalnih prostorov za menihe. Tempelj, obdan z obzidjem, bi bil ločen prostor za čaščenje, ločen od kraljevega bivalnega prostora. Ker bi bil tempelj zgrajen znotraj kraljeve palače, v njem ne bi bili nastanjeni menihi. Namesto tega bi bili menihi iz različnih drugih templjev povabljeni, da opravijo obrede in nato odidejo. Tako je bilo z Wat Mahathat, kraljevo kapelo na posestvu kraljeve palače v Sukhothaiju, Wat Phra Si Sanphet v Ayutthayi in Wat Arun v Thonburiju. Wat Phra Si Sanphet, zgrajen poleg kraljeve palače kralja Ayutthaye, je še posebej vplival na gradnjo tega novega templja.

Kompleks Wat Phra Kaew, pogled z zunanje strani obzidja Velike palače

Gradnja templja se je začela leta 1783. Tempelj je dobil uradno ime Wat Phra Si Rattana Satsadaram, kar pomeni »tempelj, ki vsebuje čudovit dragulj samostana božanskega učitelja«. Glavna dvorana templja je bila prva stavba v celotnem palačnem kompleksu, ki je bila dokončana iz opeke, medtem ko je bila kraljeva rezidenca še vedno lesena. Tempeljski kompleks je bil zgrajen v severovzhodnem kotu zunanjega dvorišča Velike palače. Februarja/marca 1785 je bil Smaragdni Buda z veliko slovesnostjo prenesen iz svojega nekdanjega doma v Wat Arunu v Thonburiju čez reko na stran Rattanakosin in postavljen na sedanjem mestu. Leta 1786 je Rama I. Bangkoku dal uradno ime za novo prestolnico Siama. V prevodu ime omenja tempelj in samega Smaragdnega Budo: »Mesto angelov, veliko mesto, prebivališče Smaragdnega Buda, veliko mesto boga Indre, Ayutthaya, svet, obdarjen z devetimi dragocenimi dragulji, srečno mesto, polno velikih kraljevih palač, ki spominjajo na nebeško prebivališče, kjer prebivajo reinkarnirani bogovi, mesto, ki ga je dal Indra in zgradil Višvakarman«.

Tempelj je bil deležen številnih večjih prenov, začenši z vladavinama Rame III. in Rame IV. Rama III. je začel obnovo leta 1831 ob 50. obletnici Bangkoka leta 1832, medtem ko je obnovo Rame IV. dokončal Rama V. pravočasno za praznovanje stoletnice Bangkoka leta 1882. Nadaljnja obnova je potekala pod vladavino Rame VII. med 150. obletnico Bangkoka leta 1932 in Rame IX. ob 200. obletnici leta 1982.

Kot kraljevi tempelj Wat Phra Kaew še naprej služi kot prizorišče budističnih verskih obredov, ki jih izvajata kralj in kraljeva družina, vključno z večjimi dogodki, kot so kronanja, kraljeva posvečenja in investitura vrhovnega patriarha. Kralj ali imenovani predstavnik se udeležuje tudi letnih slovesnosti ob večjih budističnih praznikih Visakha Puja, Asalha Puja in Magha Puja v templju. Trikrat letno se zlata oblačila Smaragdnega Bude zamenjajo na kraljevi slovesnosti, ki označuje spremembo letnih časov. Letni obredi se odvijajo tudi na spominski dan Chakri, kraljevo slovesnost oranja, kraljev rojstni dan in Songkran (tradicionalno tajsko novo leto). Večino drugih dni je tempelj skupaj z nekaterimi deli Velike palače odprt za obiskovalce in sodi med najbolj znane turistične znamenitosti v državi.

Ubosot

Ubosot templja Wat Phra Kaew obdaja nizek zid, osem svetišč bai sema in dvanajst paviljonov

Phra Ubosot (พระอุโบสถ) ali dvorana za posvečenje zaseda skoraj celoten južni del tempeljskega kompleksa. Ubosot obdaja nizek zid; ta ločitev poudarja sveto naravo stavbe. Zid vsebuje osem majhnih paviljonov z visokimi zvoniki, v vsakem od njih pa je dvojni kamen bai sema, prekrit z zlatimi lističi. V tajski verski arhitekturi takšni kamni tradicionalno označujejo sveto mejo, znotraj katere se je lahko izvajalo posvečenje menihov.

Gradnja Ubosota se je začela med vladavino Rame I. leta 1783; kot taka je stavba ena najstarejših struktur v templju. Ubosot je bil zgrajen za hrambo Budove podobe, znane kot Smaragdni Buda, ki jo je kralj leta 1779 prinesel iz Vientiana v Laosu. Prej je bila podoba shranjena v dvorani Smaragdnega Bude v kompleksu Wat Arun na strani Thonburi ob reki Chao Phraya. Smaragdni Buda je bil slovesno postavljen na sedanje mesto v templju februarja/marca 1785. Leta 1831 je Rama III. odredil večjo prenovo zunanjosti Ubosota.

Zunanjost

Eden od pedimentov Ubosota, ki prikazuje boga Narayano na hrbtu Garude

Ubosot je pravokoten in enonadstropni, z glavnim vhodom na vzhodnem koncu. Dvorano obdajajo stebri, ki podpirajo masivno streho. Na vzhodnem in zahodnem koncu dvorane se navzven razprostira razširjena veranda z dodatnimi stebri. Streha je prekrita z modrimi, rumenimi in oranžnimi glaziranimi ploščicami. Pedimenti na obeh koncih strehe prikazujejo hindujskega boga Narayano (ali Višnuja), ki sedi na hrbtu Garuda (mitskega polčloveka, pol ptice), pri čemer slednji v obeh rokah drži repa dveh kač Naga. Lik boga je tradicionalni simbol kraljevanja in so ga tajski kralji že od antičnih časov sprejeli za svoj simbol. Vahana (ali vozilo) boga je mitski Garuda. Garuda, bitje velike moči in zvestobe, je bil sprejet kot nacionalni simbol Tajske. Ob napušču strehe visi na stotine majhnih, pozlačenih vetrnih zvončkov z jadri iz listov Bodhi. Nosilci, ki štrlijo z vrha stebrov in podpirajo streho, imajo obliko Nagov z glavami, usmerjenimi navzdol. To spominja na legendo o Mucalindi, kralju Nagov, ki je Budo zaščitil pred dežjem, preden je dosegel razsvetljenje. Ubosot obdaja oseminštirideset kvadratnih stebrov, vsak z dvanajstimi vdolbljenimi vogali. Vsak steber je okrašen s steklenim mozaikom in pozlačenimi zlatimi robovi; kapiteli prikazujejo lotosove cvetne liste, prekrite z barvnim steklenim mozaikom.

Osrednji del podnožja Ubosota je okrašen z zlato vrsto 112 Garud

Zunanje stene Ubosota so prekrite s tradicionalnimi tajskimi okraski iz zlatih listov in barvnega stekla. Dvorana, zgrajena na visokem podstavku iz več plasti, je dvignjena visoko nad tlemi in vanjo je treba vstopiti po stopnišču. Najnižja plast podnožja je okrašena s poslikanimi ploščicami s cvetličnimi vzorci na bledo modrem ozadju. Naslednja raven je podstavek z motivom lotosa iz barvnega stekla. Naslednja raven zgoraj je okrašena z Garudo. Sto dvanajst Garud, od katerih vsak v svojih krempljih drži dve Naga kači, obkroža vse štiri strani Ubosota. Pozlačeni so z zlatimi lističi in intarzirani s steklenim mozaikom. Stavba ima šest vrat, tri na vsakem koncu, vsaka vrata pa so okrašena s krono podobnim elementom in so dostopna le po kratkem stopnišču. Osrednja vrata, nekoliko večja od drugih, uporablja samo kralj. Vrata so okrašena z intarzijami iz biserov, ki prikazujejo mitološke živali in vzorce listja. Stene Ubosota so izjemno debele, znotraj notranjega okvirja vrat pa so v zlatu upodobljena božanstva varuhi, ki nosijo bodisi sulice bodisi meče.

Na zunanji strani stopnic, ki vodijo do vrat Ubosota, stoji dvanajst bronastih levov. Nekateri od teh so kopije, ki jih je verjetno ulil Rama III. Temeljili so na paru originalnih levov, ki jih je Rama I. vzel iz Kambodže.

Notranjost

Spodnji del Ubosota je okrašen s poslikanim porcelanom s cvetjem in pticami na svetlo modri podlagi

Celotna notranjost Ubosota je prekrita s poslikanimi freskami, ki prikazujejo zgodbe o Budi. Leseni strop je pobarvan rdeče z zvezdnatimi vzorci, izdelanimi iz steklenega mozaika. Na zahodnem koncu Ubosota je večstopenjski podstavek, na katerem sedi Smaragdni Buda, in številne druge podobe Bude, ki ga obdajajo. Na vzhodni steni je upodobljena zgodba o Budi in demonu Mari. Ta pripoveduje zgodbo o Budi, ko sta ga Mara in njegova vojska, preden je dosegel razsvetljenje, poskušala ustaviti. Namesto tega je Buda, sedeč v položaju Maravijaya, prosil boginjo zemlje Phra Mae Thorani, naj ga brani. Upodobljena je tik nad osrednjimi vrati, kako si iz las ožema vodo in ustvarja veliko poplavo, ki je utopila Maro in njegovo vojsko. Na zahodni steni za Smaragdnim Budo je upodobljen Traiphum ali budistična kozmologija. Na severni in južni steni so freske razdeljene na vodoravne dele. Zgodbe o Budovem življenju so upodobljene na zgornjih delih nad okni. Med vsakim od oken so upodobljene Jataka zgodbe – zgodbe o prejšnjih življenjih Bude. Pod okni severna stena prikazuje kraljevo procesijo po kopnem, kjer kralj sedi na vojnem slonu in na obeh straneh korakajo vojaki. Spodnja južna stena prikazuje kraljevo procesijo po vodi, kjer kraljeve barke in drugi vojni čolni spremljajo kralja po reki.

Smaragdni Buda

Smaragdni Buda velja za najsvetejšo podobo Bude na Tajskem

Smaragdni Buda ali Phra Kaeo Morakot (พระแก้วมรกต), uradno imenovan Phra Phuttha Maha Mani Rattana Patimakon (พระพุทธมหามณีรัตนปฏิมากร) je glavna podoba Bude v templju in njegov soimenjak. Sveta podoba meditirajočega Gautama Buda, ki sedi v lotosovem položaju, je narejena iz poldragega zelenega kamna (običajno opisanega kot žad ali jaspis), oblečenega v zlato in je visoka okoli 66 centimetrov.

Večstopenjski podstavek (ฐานชุกชี; than chukkachee) Smaragdnega Bude ima obliko prestola butsabok, odprtega paviljona na piramidnem podstavku, na vrhu katerega je visok dežnik. Bogato okrašen podstavek je bil izdelan v času vladavine Rame I. iz rezbarjenega lesa in nato pozlačen z zlatimi lističi. Kasneje je Rama III. podstavek še povišal, ko je pod podstavek kot podstavek dodal pogrebni oder Rame II. Okoli podstavka so vgrajene številne podobe Buda, pa tudi zbirka zakladov, ki so jih različni kralji podarili v zadnjih 200 letih. Primeri vključujejo par marmornih vaz in marmorni pridigarski prestol iz Evrope, ki je bil templju podarjen leta 1908.

Druge Budove podobe

Podstavek obdajajo druge Budove podobe, ki so jih izdelali in templju podarili različni kralji. Najbolj opazne med njimi so:

Phra Phuttha Loetla Naphalai

Phra Phuttha Yotfa Chulalok

Phra Phuttha Yotfa Chulalok

Podoba stoji spredaj in desno od Smaragdnega Bude, gledano od vhoda (proti severu podstavka). Stoječi Buda ima obe dlani obrnjeni navzven v gesti roke, imenovani Abhayamudra ali gesti neustrašnosti. Ta ikonografska drža se imenuje »umirjanje voda«. Ta drža spominja na enega od Budovih čudežev, ko je ustavil poplavo, da ne bi dosegla njegovega bivališča. Ta drža simbolizira Budovo obvladovanje strasti. Podoba je bogato oblečena, nosi krono, ogrlico, prstane, rokavice in druge okraske. Ta predstavitev Bude je značilna za podobe, ki so jih ustvarjali kralji in kraljevska družina v obdobju Ayutthaya in zgodnjem obdobju Bangkoka. Podoba je visoka več kot 3 metre in je bila ulita iz brona in pozlačena z zlatom po ukazu Rame III. leta 1841 v spomin na vladavino njegovega dedka Rame I.

Phra Phuttha Loetla Naphalai

Druga podoba stoji spredaj in levo od Smaragdnega Buda (južno od podstavka). Je enaka drugi podobi Bude. Vendar pa ta Budova podoba obeležuje vladavino Rame II. Imeni teh dveh Budovih podob; Phra Phuttha Yotfa Chulalok (พระพุทธยอดฟ้าจุฬาโลก) in Phra Phuttha Loetla Naphalai (พระพุทธเลิศหล้านภาลัย), uradno podeljena s kraljevo razglasitvijo, ki jo je izdal Rama III., sta tudi uradni vladarski imeni, po katerih bosta ta dva pokojna kralja odslej znana. Kasneje je Rama IV. postavil relikvije Bude v krone vsake slike.

Bude, ki predstavljajo člane rodbine Chakri

Osrednji podstavek Smaragdnega Buda obdaja deset drugih podob Bude, ki spominjajo na življenje člana zgodnje rodbine Chakri. Vse te so ulili zaporedni kralji za pokojnega prednika ali sorodnika. Te podobe so prav tako v položaju »umirjanja voda«. Razlikujejo se po oblačilih; tiste, ki imajo oblačila razprta navzven, predstavljajo moško kraljevsko osebo, medtem ko tiste z oblačili, ki se tesno oprijemajo telesa, predstavljajo žensko kraljevsko osebo. Podobe so postavljene na treh ravneh, po ena na vsakem od štirih vogalov podstavka na zgornji ravni, štiri podobno na vogalih srednje ravni in le dve proti sprednjemu delu podstavka na spodnji ravni.

Phra Samphuttha Phanni

Na podstavku spredaj je Phra Samphuttha Phanni (พระสัมพุทธพรรณี). To Budovo podobo je dal izdelati Rama IV. leta 1830, ko je bil še menih. Ko je leta 1851 postal kralj, je podobo zamenjal s Phra Phuttha Sihing, ki so jo premestili v Sprednjo palačo in jo podarili njegovemu bratu Pinklau. Ta zlata podoba Bude je upodobljena v meditacijskem položaju in je visoka 67,5 centimetra. Oblika in umetniška izdelava podobe sta bili jasen prelom s prejšnjo tradicionalno ikonografijo Bude. Naturalističen obraz in realistična oblačila sta bila slog, ki ga je imel raje Rama IV.

Buddha images inside the Ubosot of Wat Phra Kaew
		Smaragdni Buda Phra Phuttha Yodfa Chulalok Phra Phuttha Loetla Naphalai Kralj Rama I. Maha Sura Singhanat, podkralj Rame I Rama II. Maha Senanurak, podkralj Rame II Princesa soproga Sri Sulalai, mati Rame III Princesa Apsorn Sudathep, hči Rame III Princesa Thepsudawadi, sestra Rame I (ni vidna) Princesa Srisudarat, sestra Rame I (ni vidna) Anurak Devesh, namestnik podkralja Rame I (ni viden) Princesa Srisunthornthep, hči Rame I (ni vidna) Phra Kaew Wang Na Phra Samphuttha Phanni Marmorni pridigalni prestol

Dvorane s podobami Bude

Ho Ratchakoramanuson, Phra Photithat Phiman in Ho Ratchaphongsanuson stojijo na zadnji strani Ubosota, puščavnik pa spredaj

Ob zahodnih stenah Ubosota stojijo tri strukture, vse pa je dal zgraditi Rama IV. Dvorana s podobami Bude Ratchakoramanuson (หอพระราชกรมานุสรณ์) je najsevernejša, sledi ji Phra Photithat Phiman (พระโพธิธาตุพิมาน) in dvorana s slikami Bude Ratchaphongsanuson (หอพระราชพงศานุสร). Ratchakoramanuson in Ratchaphongsanuson sta enaka. Skupaj je dvainštirideset podob Bude. Dvorana Ratchaphongsanuson hrani štiriintrideset podob Bude, ki predstavljajo nekdanje kraljestva Ayutthaya in Thonburi – notranje poslikave ustrezno prikazujejo zgodovino ustanovitve Ayutthaye – medtem ko dvorana Ratchakoramanuson hrani osem podob Bude iz kraljestva Rattanakosin, s poslikavami, ki prikazujejo ustanovitev Bangkoka. Vse podobe Bude so bile ulite iz bakra za Ramo III. Njegov naslednik Rama IV. jih je dal pozlatiti. Med tema dvoranama je Phra Photithat Phiman, prestol butsabok s krono v obliki dežnika. V notranjosti je manjša zlata stupa, ki vsebuje Budovo relikvijo, ki jo je Rama IV. pridobil s severa Tajske.

Sala

Ubosot obdaja vzdolž vseh štirih strani dvanajst odprtih sala rai (ศาลาราย) ali paviljonov s sivimi marmornatimi podstavki. Te sale so bile zgrajene med vladavino Rame I., da bi verniki lahko poslušali napeve ali pridige, ki so prihajale iz Ubosota. Vseh dvanajst paviljonov je enake zasnove in velikosti, s šestimi kvadratnimi stebri, ki podpirajo streho iz modrih in oranžnih glaziranih ploščic. Paviljone so različni kralji skozi leta večkrat rekonstruirali in restavrirali.

Chao Mae Kuan Im

Kamniti kip sedeče Guanyin, imenovan Chao Mae Kuan Im v tajščini

Nasproti sprednjega dela Ubosota je kamnita podoba Chao Mae Kuan Im (ali Guanyin), bodhisatva, znane kot Avalokiteśvara v mahajanski veji budizma. Sedi pred peščenjakovim stebrom, na vrhu katerega je bronast lotosov cvet, ob strani pa jo obdajata dve kamniti mitološki ptici, imenovani Nok Wayupak. Okoli te skupine sta dva svinčena vola, obrnjena proti vratom. Ta sta bila prej del kraljevega paviljona, kjer je kralj opazoval kraljevo slovesnost oranja, pomemben kmetijski obred, ki se je vsako leto izvajal pred vladajočim kraljem. Kipa volov je v tempelj preselil Rama V. Na tem območju lahko javnost prižiga kadilne palčke in daruje cvetje, saj so te dejavnosti v samem Ubosotu prepovedane.

Puščavnik

Za Ubosotom stoji podoba puščavnika (ali rišija) Jivake Komarabhacce (ชีวกโกมารภัจจ์). Podoba je bila v času vladavine Rame III. ulita iz brona za tempelj. Pred puščavnikom je velik brusilni kamen. V preteklosti so tradicionalni zdravniki na tem kamnu izdelovali svoje napitke in ga prežemali s svetostjo podobe puščavnika.

Terasa Phaithi

Terasa Phaithi z glavnimi stavbami od desne proti levi: Prasat Phra Thep Bidon, Phra Mondop in Phra Si Rattana Chedi.

Than Phaithi (ฐานไพที) je dvignjena terasa ali podstavek, ki dviga več pomembnih struktur znotraj templja, tri glavne so Prasat Phra Thep Bidon, Phra Mondop in Phra Si Rattana Chedi. Do terase vodi šest stopnic: dve na severu, ena na vzhodu, dve na jugu in ena na zahodu. Prvotno je terasa vsebovala le Phra Mondop; leta 1855 je Rama IV. odredil razširitev podstavka, na katerem sta bili kasneje zgrajeni drugi dve strukturi. Razporeditev teh struktur v ravni črti odraža klasično razporeditev templjev v Sukhothaiju in Ayutthayi.

Prasat Phra Thep Bidon

Vzhodni vhod v Prasat Phra Thep Bidon ali Kraljevi panteon, ki ga je leta 1855 zgradil Rama IV.

Prasat Phra Thep Bidon (ปราสาทพระเทพบิดร) je na vzhodnem koncu Than Phaithi. Prvotno za namestitev Smaragdnega Bude zgradil Rama IV., gradnja prve zgradbe – takrat imenovane Phutthaprang Prasat (พุทธปรางค์ปราสาท) – se je začela leta 1855 na podlagi Prasat Thong v kraljevi palači v Ayutthaya. Kralj je umrl pred dokončanjem gradnje leta 1882 in njegovi načrti, da bi vanjo prenesel Smaragdnega Budo, se niso nikoli uresničili. Leta 1903 je stavbo opustošil požar, zaradi česar je bila potrebna popolna obnova. Sedanja stavba je bila dokončana med vladavino Rame VI. v začetku 20. stoletja. Kralj se je odločil spremeniti namembnost stavbe in jo preurediti v spomenik svojim predhodnikom. Ime so spremenili v Prasat Phra Thep Bidon, znano kot Kraljevi panteon. Rama VI. je dal izdelati in v panteonu namestiti kipe prvih petih kraljev rodbine Chakri v polni velikosti. Nadaljnji kipi so bili dodani leta 1927, 1959 in 2020. Trenutno panteon vsebuje devet kipov. Panteon, ki je običajno zaprt za javnost, se vsako leto odpre 6. aprila na dan spomina na Chakre, državni praznik na Tajskem. Panteon ima križni tloris. Ima štiri vhode, enega na koncu vsakega kraka, glavni vhod pa je na vzhodni strani. Stavba je v obliki, znani kot prasat, z visokim zvonikom na sredini strehe, kar je značilnost, ki je običajno rezervirana za kraljeve rezidence. Streha je prekrita z zelenimi in oranžnimi ploščicami. Štirje pedimenti panteona prikazujejo osebne insignije prvih štirih kraljev Chakri. To je prelom s tradicionalno upodobitvijo Narayane, ki so jo prej videli na kraljevih templjih. Severni pediment prikazuje osebne insignije Rame I. (tajska številka ena), južni Rame II. (Garuda), zahodni Rame III. (trojna vimana) in vzhodni Rame IV. (kraljeva krona). Zunanje stene panteona so okrašene z modrimi ploščicami s cvetličnimi motivi. Kraljeva krona krasi vsaka vrata in okna panteona. Vzhodne stopnice Than Phaithi, ki vodijo proti panteonu, so bile preoblikovane z marmornimi stopnicami; na obeh straneh so ograje v obliki dveh petglavih kronanih Phaya Nag.

Phra Mondop

Phra Mondop ali knjižnica vsebuje več okrašenih knjižnih polic, polnih svetih besedil

Phra Mondop (พระมณฑป) stoji sredi Than Phaithi. Phra Mondop je skladišče svetih besedil, včasih imenovano tudi knjižnica (ho trai). Sedanjo strukturo je zgradil Rama I., da bi nadomestil prejšnjo strukturo, ki je zgorela. Ta prejšnja struktura je bila zgrajena sredi bazena na dvignjenih stebrih, da bi besedila zaščitili pred termiti; takšne stavbe so bile pogosta značilnost tajskih templjev. Novi Phra Mondop je to značilnost opustil in knjižnico namesto tega postavil na dvignjeno podlago. Leta 1788 je Rama I. odredil popolno revizijo in sestavo Tripitake, saj so bili prejšnji kraljevi izvodi uničeni med plenjenjem Ayutthaye leta 1767. To revizijo so opravili menihi Wat Mahathat Yuwaratrangsarit. Ko je bila revizija končana, je bil sklop besedil shranjen v Phra Mondopu. Med vladavino Rame III. je bila zunanjost Phra Mondopa obnovljena pravočasno za petdeseto obletnico ustanovitve Bangkoka leta 1832. Phra Mondop ima približno kvadratni obris in streho v slogu mondop: kvadratni, zožen zvonik. Ko se je Rama IV. odločil zgraditi dve strukturi na obeh straneh Phra Mondopa, se je odločil znatno znižati višino zvonika. Zunanje stene Phra Mondopa so bogato okrašene – osrednjo dvorano obdaja dvajset kvadratnih stebrov z vdolbljenimi vogali. Stebri so okrašeni z belim, zelenim in rdečim steklom. Zunanje stene krasi motiv thepphanoma ali dev v molitvi, prekritih z zlatimi lističi in obdanih z zelenim steklom. Z napuščev na vseh straneh visijo številni majhni, pozlačeni vetrni zvonci z jadri iz listov Bodhi (Sveti figovec). Krone krasijo vrh štirih vrat ob straneh Phra Mondopa. Na štirih vogalih knjižnice so štirje kamniti Bude. Izvirne kipe je generalni guverner Nizozemske Vzhodne Indije podaril Rami V. med njegovim kraljevim obiskom templja Borobudur na Javi v Indoneziji leta 1896. Ti Bude v slogu Borobudurja so replike, originali pa so zdaj v Muzeju templja Smaragdnega Bude. Phra Mondop ima samo eno sobo; tla so prekrita z rogoznico iz tkanega srebra. Sredi sobe je zelo zapletena omara za rokopise z bisernimi intarzijami, ki vsebuje vseh 84.000 poglavij Tripitake. Štiri manjše omare so postavljene na štirih vogalih sobe.

Phra Si Rattana Chedi

Phra Si Rattana Chedi, tradicionalna stupa, prekrita z zlatimi mozaičnimi ploščicami, uvoženimi iz Italije

Phra Si Rattana Chedi (พระศรีรัตนเจดีย์) je na zahodnem koncu Than Phaithi in hrani relikvije Bude iz Šrilanke, ki so bile podarjene Rami IV. Krožna zvonasta stupa (ali chedi), zgrajena leta 1855, je zgrajena iz opeke. Stupa je bila kasneje v celoti prekrita z zlatimi ploščicami, ki jih je Rama V. posebej uvozil iz Italije. Zvonasta stupa je sestavljena iz več nivojev, z velikimi okroglimi podstavki, ki vodijo do zvonaste sredine, prekinjenega s kvadratnim odsekom, ki je nato na vrhu z dvajsetimi koncentričnimi krožnimi diski vse manjše velikosti, na vrhu pa je visok zvonik. Zasnova je temeljila na stupah Wat Phra Si Sanphet v Ayutthayi, ki so se nato navdihnile pri stupah Šrilanke. Stupa ima štiri vhode s štrlečimi portiki. Vsak portik je okronan z natančno miniaturo stupe in je na treh straneh okrašen s pedimentom. Notranjost stupe je okrogla dvorana, s stropa katere visi čatra (večstopenjski kraljevi dežnik). Sredi dvorane je manjša stupa iz črnega laka; to je relikviarij, v katerem so shranjene Budove relikvije.

Spomeniki kraljevih insignij

Spomeniki kraljevih insignij ali Phra Borom Ratcha Sanyalak (พระบรมราชสัญลักษณ์) so štirje spomeniki, ki prikazujejo devet insignij kraljev rodbine Chakri. Leta 1882, ob stoletnici ustanovitve Bangkoka, je Rama V. ukazal gradnjo treh spomenikov v obliki prestola butsabok, na katerih so bile upodobljene insignije prejšnjih kraljev. Te insignije so bile zasnovane na osebnih pečatih kraljev. Kasneje je bil dodan četrti, da bi lahko namestili poznejše kralje. Obkrožajo Phra Mondop na vsakem vogalu. Vsak od zlatih prestolov butsabok je zgrajen na dvignjenih marmornih podstavkih, na vsaki strani pa so napisi, ki opisujejo prispevek vsakega kralja k gradnji ali popravilu samega templja. Na vsakem vogalu sta dva miniaturna zlata večplastna dežnika: štirje na zgornjem nivoju imajo sedem nivojev, tisti na spodnjem pa pet. Spomenike obdajajo miniaturni bronasti sloni; ti predstavljajo bele slone, pomembne v vladavini vsakega kralja. Prvi spomenik na severozahodnem vogalu prikazuje insignije prvih treh kraljev; Rame I. (krona brez okraskov za ušesa), Rame II. (Garuda) in Rame III. (vimana s trojnimi vrati). Jugovzhodni spomenik hrani insignije Rame IV. (kraljeva krona), jugozahodni spomenik pa insignije Rame V. (Phra Kiao ali kroneta). Četrti spomenik na severovzhodnem vogalu prikazuje insignije štirih kraljev: Rame VI. (strela ali vadžra), Rame VII. (tri puščice), Rame VIII. (bodhisattva) in Rame IX. (osmerokotni prestol in čakra).

• 
  Spomeniki kraljevih insignij
• 
  Insignija Rama I., Rama II. in Rama III. (ni viden)
• 
  Insignija Rama IV.
• 
  Insignija Rama V.
• 
  Insignija Rama VI.
• 
  Insignija Rama VII.
• 
  Insignija Rama VIII.
• 
  Insignija Rama IX.

Ho Phra Khanthararat

Ho Phra Khanthararat (levo) in Phra Mondop Yot Prang (desno)

Ho Phra Khanthararat (หอพระคันธารราษฎร์) si deli bazo s Phra Mondop Yot Prang (พระมณฑปยอดปรางค์). Oba sta bila zgrajena po ukazu Rame IV. in sta na jugovzhodni strani Ubosota. Svetišče Bude, majhna stavba je bila zgrajena za podobo Phra Khanthararat. Podoba Bude je povezana s kraljevsko slovesnostjo oranja. Podobo je prvotno v bronu ulil Rama I. Kasneje jo je Rama IV. dal pozlatiti in v njeno čelo vdelati velik diamant. Zunanjost Ho Phra Khanthararata je okrašena z zelenimi, modrimi in rumenimi ploščicami. Vhod je s severa, s portikom, ki se razteza iz sprednjega dela dvorane. Za portikom je pravokotna dvorana okrašena s prang - zvonikom, štirje pedimenti pod njo pa so okrašeni s cvetličnimi vzorci. Izrezljana vrata in okna svetišča prikazujejo snope riža, rib in kozic, ki predstavljajo plodnost naroda.

Phra Mondop Yot Prang

Phra Mondop Yot Prang stoji na višji ploščadi za Ho Phra Khanthararatom. Osmerokotno podnožje je okrašeno z mondop paviljonom in zvonikom. V notranjosti paviljona je majhna zlata stupa. Stupo je dobil Rama IV., ko je bil še menih, in je vsebovala pomembne budistične relikvije. Miniaturne kamnite skulpture kitajskih levov varuhov obdajajo stene obeh svetišč.

Zvonik

Zvonik ima samo en zvon

Zvonik ali Ho Rakhang (หอระฆัง) je južno od kompleksa. Prvi stolp je zgradil Rama I. za en sam zvon. Rama IV. je ukazal, da ga popolnoma obnovijo. Ta rekonstrukcija je bila končana ravno pravočasno za stoletnico Bangkoka leta 1882. Stolp ima osmerokotno osnovo s štirimi vrati in štrlečimi portiki na vsaki strani. V notranjosti so stopnice, ki vodijo do zvonika. Zvonik je obešen pod zvonikom v slogu mondop. Celotna konstrukcija je prekrita z barvnim porcelanom s cvetličnimi in geometrijskimi vzorci. Zvon se pozvoni le ob investituri vrhovnega patriarha.

Vrsta prangov

Vrstica osmih prangov, kot je vidna z zunanje strani templja

Vrsto osmih prangov, prej znano kot Phra Atsda Maha Chedi (พระอัษฎามหาเจดีย์), je zgradil Rama I., kasneje pa jo je Rama III. prekril z nežnim barvnim porcelanom. Ti prangi so značilni za obdobje Rattanakosin, saj so višji in tanjši od tistih iz Ayutthaye. Vsak zvonik ima osmerokotno podlago z opečnimi temelji, okraski pa so iz mavca. Vsak ima štiri vrata s figurami zlatih stoječih dev na vsaki strani, nad njimi pa je pas podpornih jakš ali velikanov. Prang je stal večinoma zunaj kompleksa, vzdolž vzhodne dolžine tempeljskega zidu. V času vladavine kralja Rame IV. je bil tempeljski zid razširjen in dva pranga sta bila zaprta v notranjosti templja.

Vsak od prangov predstavlja drugačen vidik budizma. Prangi so razporejeni od severa proti jugu in se razlikujejo po barvah: Phra Sammasamphuttha Mahachedi v beli barvi je posvečen Gautami Budi. Phra Satthampariyat Wara Mahachedi v modri barvi je posvečen Dharmi (budističnim spisom). Phra Ariyasong Sawok Mahachedi v roza barvi je posvečen Bhikkhujem (moškim budističnim menihom). Phra Ariya Sawok Phiksunee Sangha Mahachedi v zeleni barvi je posvečen Bhikkhunījem (ženskim budističnim menihom). Phra Patchek Phothisamphuttha Mahachedi v vijolični barvi je posvečen Pratyekabuddi (tistim, ki so dosegli razsvetljenje, vendar niso pridigali). Phra Borom Chakrawadiraja Mahachedi v bledo modri barvi je posvečen Chakravartiju (vesoljnemu vladarju). Phra Photisat Krisda Mahachedi v rdeči barvi je posvečen Bodhisattvam (Buda predstavlja njegova pretekla življenja). Phra Sri Ayametaya Mahachedi v rumeni barvi je posvečena Maitreji (bodočemu Budi).

Galerija Ramakien

Stene galerije obdajajo celoten tempelj in so v celoti prekrite s freskami

Galerija ali Phra Rabiang (พระระเบียง) je pokrit hodnik, obzidan na eni strani, ki obdaja celoten tempelj kot samostan. Freske na stenah galerije prikazujejo celoten lok epa Ramakien, ki temelji na indijski Ramajani. Ta različica je bila prevedena in preoblikovana v tajsko pesniško obliko pod nadzorom samega Rame I. okoli leta 1797. Zgodba je razdeljena na pet dolgih epizod. Freske je naročil Rama I., da bi povedal svojo različico epa. Pravzaprav je glavna dekorativna tema celotnega templja zgodba o Ramakienu. Koncept pravičnega kraljevanja v epu je že dolgo prepoznan v jugovzhodni Aziji in so si ga mnogi kralji prisvojili, da bi svoje države enačili z legendarnim mestom Ayodhya in naslovnim junakom Ramo. Freske so bile izbrisane in popolnoma prebarvane po ukazu Rame III. Od takrat so jih pogosto restavrirali. Stenske poslikave so razdeljene na 178 prizorov s skrajšanimi povzetki spodnjih prizorov. Prvi upodobljeni prizor je desno od vrat št. 7, vrat Wihan Yot.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Sklici

Literatura

• Hongvivat, Nidda (2004). The Temple of the Emerald Buddha and the Grand Palace Including the Short Story of Ramakian from the Mural Paintings: A Guide to Thai Art and Architecture (v angleščini). Sangdad Pueandek. ISBN 978-974-92387-8-3.
• Matics, Kathleen I. (1998). Gestures of the Buddha (v angleščini). Chulalongkorn University Press. ISBN 978-974-635-068-6.
• Rod-ari, Melody (januar 2016). »Beyond the Ashes: The Making of Bangkok as the Capital City of Siam«. Political Landscapes of Capital Cities. str. 155–179. doi:10.5876/9781607324690.c004. ISBN 978-1-60732-469-0.
• Suksri, Naengnoi; Chakrabongse, Narisa; Limpabandhu, Thanit (2013). The Grand Palace and Old Bangkok (v angleščini). River Books. ISBN 978-974-9863-41-1.
• Wales, Horace Geoffrey Quaritch (1931). Siamese State Ceremonies: Their History and Function (v angleščini). B. Quaritch.

Zunanje povezave

• www.royalgrandpalace.th, official website of the Grand Palace and Wat Phra Kaew