Wat Chedi Luang

Wat Chedi Luang
Wat Chedi Luang
วัดเจดีย์หลวง
	Chedi Luang ponoči
Religija
Pripadnost	Budizem
Sect	Teravadski budizem
Lega
Kraj	Chiang Mai
Država	Tajska
	Lokacija: Tajska
Koordinati	18°47′13″N 98°59′11″E / 18.78694°N 98.98639°E

Wat Chedi Luang Wora Wihan napisano v lanna pisavi

Wat Chedi Luang (tajsko วัดเจดีย์หลวง, dobesedno tempelj velike stupe ali tempelj kraljeve stupe) je budistični tempelj v zgodovinskem središču Chiang Maija na Tajskem. Sedanje tempeljsko posestvo je bilo prvotno sestavljeno iz treh templjev – Wat Chedi Luang, Wat Ho Tham in Wat Sukmin.^[1]

Zgodovina

Gradnja templja se je začela v 14. stoletju, ko je kralj Saen Muang Ma načrtoval, da bo na tem mestu pokopal pepel svojega očeta. Po 10 letih gradnje je ostal nedokončan, po kraljevi smrti pa je dela nadaljevala njegova vdova. Verjetno zaradi težav s stabilnostjo je bila gradnja končana šele sredi 15. stoletja, med vladavino kralja Tilokaraj. Takrat je bil visok 82 m in je imel premer osnove 54 m, takrat največja stavba v celotnem kraljestvu Lanna. Leta 1468 je bil v vzhodno nišo postavljen Smaragdni Buda. Leta 1545 se je zgornjih 30 m strukture po potresu zrušilo, kmalu zatem, leta 1551, pa je bil Smaragdni Buda premeščen v Luang Prabang.^[2]

V začetku 1990-ih je bil chedi obnovljen, kar sta financirala UNESCO in japonska vlada. Vendar je rezultat nekoliko kontroverzen, saj nekateri trdijo, da so novi elementi v osrednjem tajskem slogu in ne v slogu Lanna. Ob 600. obletnici chedija leta 1995 so v rekonstruirano vzhodno nišo postavili kopijo Smaragdnega Bude, izdelano iz črnega žada. Ikona se uradno imenuje Phra Phut Chaloem Sirirat, vendar je splošno znana kot Phra Yok.

Stavbe

Na tempeljskem posestvu je tudi mestni steber (Lak Mueang) Chiang Maija, imenovan Sao Inthakin. Na to lokacijo ga je leta 1800 preselil kralj Chao Kawila; prvotno je stal v Wat Sadeu Muang. Tam je posadil tudi tri drevesa dipterokarpov, ki naj bi mestnemu stebru pomagala zaščititi mesto. Najvišje od teh dreves je zdaj visoko več kot 40 metrov in ima obseg debla 10,6 metra. Vsako leto maja poteka festival v čast mestnega stebra, ki traja 6–8 dni.

Vihan Luang je leta 1412 zgradila Tiloka-Chuda, mati kralja Sam Fang Kaena. Leta 1577 ga je kralj Tilokarat nadomestil z novo stavbo velikosti 18 x 38 metrov, ki je bila po požaru ponovno zgrajena na prvotnem mestu. Ker je bila tudi ta stavba lesena, je bila leta 1889 tako zelo potrebna popravila, da jo je kralj Intha Wichayanon porušil in ponovno zgradil. Sedanjo stavbo je zasnoval Chao Kaeo Nawarat. Prejšnjo je dal porušiti leta 1928, naslednje leto pa je bil odprt vihan, povečan na 19,7 x 50,8 metra.

Glavni kip Bude v Vihan Luangu, imenovan Phra Chao Attarot (Osemnajstkubitni Buda), je bil ulit hkrati, prav tako kot dva kipa Budovih učencev, ki stojita ob Phra Attarotu. Phra Attarot je visok 8,23 metra, kip Mogallane je visok 4,43 metra, kip Sariputte pa 4,19 metra. Pravijo, da je bilo v istem času izdelanih še več drugih sedečih kipov, ki so zdaj združeni okoli treh stoječih kipov. Mesto severno od templja, kjer so bili kipi uliti, je bilo kasneje poravnano in zgrajen je bil sedanji tempelj Wat Pantao.

Severno in južno od Vihan Luanga stoji chedi, visok približno 13,4 metra. Pravijo, da sta stara toliko kot tempelj. Obnovljena sta bila z zasebnimi sredstvi leta 1993.

Zahodno od Chedi Luanga stoji še en vihan z ležečim Budo, domnevno izdelan iz opeke, prevlečene s cementom, ko je bil tempelj ustanovljen. Kip Bude, pozlačen z zlatimi lističi, je obrnjen proti severu in jugu, njegov obraz pa je obrnjen proti Chedi Luangu. Kip je dolg 8,70 metra in visok 1,93 metra. Odprti vihan je bil zgrajen v novejšem času.

Zahodno od vihana ležečega Bude stoji majhen ubosot, obdan z zidom. Vendar je bil leta 1979 opuščen, ker je z 20,3 metra x 8,9 metra postal premajhen. Vsi obredi se zdaj izvajajo v vihan Luangu.

V Wat Chedi Luangu vsak dan potekajo pogovori z menihi^[3] - turisti so vabljeni, da se pogovorijo z menihi (običajno novinci) in jih vprašajo karkoli o budizmu ali Tajski.