Pojdi na vsebino

Wanda Rutkiewicz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Wanda Rutkiewicz
Portret
Wanda Rutkiewicz med plezanjem v vznožju Sudetov na Poljskem (1968)
RojstvoWanda Błaszkiewicz
4. februar 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1]
Plungė[d][2]
Smrt13. maj 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[3][1] (49 let)
Kangčendzenga[2]
Državljanstvo Poljska[2]
Poklicalpinistka
Poznan poPrva ženska, ki je preplezala K2

Wanda Rutkiewicz, poljska alpinistka, * 4. februar 1943, Plungė, Litva, † 13. maj 1992, Kangčendzenga, Nepal.

Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.[4] Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh K2 in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila Mount Everest.[5][6]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v litvanski vasi Plunđani. Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego) in predan športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Mati Maria se je zanimala za zahodno kulturo in potovanja po Himalaji.[7] Po drugi svetovni vojni se je družina preselila na Poljsko; najprej v Łańcut in kasneje v Vroclav na jugozahodu držav (t. i. povrnjena ozemlja). Wanda se je sprva šolala doma, leta 1949 pa se je vpisala v drugi razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski četi bataljona »Zośka«.[8] Ko je bila stara pet let, je njen sedemletni brat Jerzy umrl v eksploziji bombe, ki so jo otroci med igro v povojnem Vroclavu vrgli v ogenj.[7]

Rutkiewiczeva je bila vsestranska športnica. Že v osnovni šoli je vsak dan pred poukom trenirala tek pod vodstvom šolskih trenerjev. Ukvarjala se je s skokom v daljino, metom diska in skokom v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu da je bila visoka le 168 cm, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na Tehniški univerzi v Vroclavu kot inženirka elektrotehnike.[9]

Rutkiewiczeva je vozila poljski motor znamke Junak, ki je bil najmočnejši dvokolesnik, kar jih je Poljska tistega časa premogla. Poleti leta 1961 se je vozila v bližini Sokolikov, poljskega pogorja, ko ji je zmanjkalo goriva. Na pomoč sta ji priskočila motorista. Eden izmed njiju je bil alpinist Bogdan Jankowski, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti.[10] To naključno srečanje je privedlo do njunega skupnega plezanja v bližini Janowic Wielkie v Sokoljih gorah (poljsko Góry Sokole).

Alpinistična kariera

[uredi | uredi kodo]
Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v Władysławowu

Njena prva večja odprava je bila v gorovje Pamir z Andrzejem Zawado. Izkušnja je bila zanjo neprijetna, predvsem zaradi zahtevnih odnosov in sporov z moškimi kolegi alpinisti.[11]

Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem slogu vodenja.[11] 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (za Junko Tabei in Phantog leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh Mount Everesta.[12] Vzpon ji je uspel kljub temu, da je trpela za anemija. S seboj je celo nosila injekcije železa, da bi si zvišala raven hemoglobina in med vzponom ohranila zavest.[7] Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal Karol Wojtyła, s katerim se je Rutkiewiczeva srečala leta 1979, razglašen za papeža Janeza Pavla II. Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se na isti dan povzpneva tako visoko.«[7] Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh K2, kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom Liliane in Mauricea Barrarda. Njen uspeh je zasenčila smrt zakoncev Barrard med sestopom, bila sta dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2.[13]

Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v Vroclavu

Cilj Rutkiewiczeve je bil postati prva ženska, ki bi dosegla vrhove vseh 14 osemtisočakov. Med svojo plezalno kariero se je uspešno povzpela na naslednje gore:

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Med vzponom na Kangčendzengo leta 1992 je takrat 49-letno Wando Rutkiewicz zadnjič videl mehiški plezalec Carlos Carsolio. Zavetje si je poiskala na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na goro, ki bi bila njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, saj je bil tudi sam izčrpan.[15]

Leta 1995 so Fausto de Stefani, Marco Galezzi in Silvio Mondinelli na jugozahodni steni gore našli truplo, za katero so sprva mislili, da je njeno. To bi pomenilo, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke blizu vrha, nato pa padla na jugozahodno stran. Vendar pa je podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost tablet bolgarske izdelave ob telesu, kazala, da je šlo verjetno za truplo bolgarske plezalke Jordanke Dimitrove, ki jo je oktobra 1994 podrl snežni plaz na jugozahodni steni Kančenjunge. Ni znano, ali je Rutkiewiczeva dosegla vrh gore. Če ji je to uspelo, bi postala prva ženska, ki je osvojila tri najvišje gore na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.[16]

Komemoracija

[uredi | uredi kodo]
Mural v Vroclavu

16. oktobra 2019 je Google obeležilo 41. obletnico njenega vzpona na Mount Everest s posvetitvijo priložnostnega logotipa.[17] Slika jo prikazuje med vzponom čez zasnežene vrhove ob varovalni vrvi.[18] Oktobra 2021 je poljski parlament sprejel resolucijo ob 30. obletnici njene smrti in leto 2022 uradno razglasil za »leto Wande Rutkiewicz«.[19]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Reinisch, Gertrude, Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams (2000) ISBN 0-9538631-0-7
  • Freedom Climbers ISBN 978-1-926855-60-8 Freedom Climbers by Bernadette McDonald Arhivirano 2014-05-20 na Wayback Machine.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Internetowy Polski Słownik Biograficzny
  2. 1 2 3 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  3. ↑ http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz
  4. ↑ Martina Gugglberger (24. april 2016). »Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering«. Sport in Society. 20 (8): 1059–1076. doi:10.1080/17430437.2016.1175139. S2CID 148301887.
  5. ↑ »"Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2«. www.tvp.info (v poljščini). 23. junij 2016. Pridobljeno 15. novembra 2019.
  6. ↑ »Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej«. 3pdh.pruszkow.zhp.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 15. novembra 2019.
  7. 1 2 3 4 S.A, Telewizja Polska (13. maj 2020). »Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz«. sport.tvp.pl (v poljščini). Pridobljeno 24. novembra 2020.
  8. ↑ Kamińska, Anna (2017). Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz (Wydanie pirwsze izd.). Kraków: Wydawnictwo Literackie. ISBN 978-83-08-06357-6. OCLC 994267404.
  9. ↑ Wolski, Włodzimierz (2012). 60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej. Wrocław: Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej. str. 38. ISBN 978-83-7493-693-4.
  10. ↑ Čokl, Jure K. (31. avgust 2014). »Poslednji vzpon Wande Rutkiewicz«. gore-ljudje.net. Pridobljeno 5. aprila 2026.
  11. 1 2 Michael Keller (23. avgust 2017). »Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering«. Culture.pl. Pridobljeno 15. junija 2018.
  12. ↑ Jordan, p. 40
  13. ↑ Jordan, pp. 84–94
  14. ↑ »Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas«. naTemat.pl. Pridobljeno 11. junija 2018.
  15. ↑ Jordan, pp. 171–174
  16. ↑ Tochman, Wojciech (2000). »Siedem razy siedem«. Wysokie obcasy: Portrety. 2000: W.A.B.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija (povezava)
  17. ↑ Michallon, Clémence (16. oktober 2019). »Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?«. The Independent (v angleščini). Pridobljeno 16. oktobra 2019.
  18. ↑ »Celebrating Wanda Rutkiewicz«. www.google.com (v angleščini). Pridobljeno 16. oktobra 2019.
  19. ↑ »Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła?« (v poljščini). Pridobljeno 15. oktobra 2021.
Viri

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wanda_Rutkiewicz&oldid=6664166«