Pojdi na vsebino

Vztrajnostna sila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla[1] ali d'Alembertova síla [dalembèrova ~][2]:100[3]) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.

Sila 𝐅→ ne izhaja od nobene fizikalne interakcije, ampak od pospeška 𝐚→ samega neinercialnega opazovalnega sistema. V tem smislu velja poudariti, da sprememba koordinatnega sistema, na primer kartezičnega v polarnega, brez sprememb relativnega gibanja ne spremeni videza vztrajnostnih sil, četudi je oblika zakonov gibanja odvisna od izbire krivuljnega koordinatnega sistema.

Po drugem Newtonovem zakonu v obliki:

𝐅→=m𝐚→

so vztrajnostne sile vedno sorazmerne z maso m na katero delujejo.

Vztrajnostna sila se pojavi, če opazovalni sistem pospešuje v primerjavi z nepospešenim opazovalnim sistemom. Ker lahko opazovalni sistem pospešuje poljubno, so lahko poljubne tudi vztrajnostne sile - vendar vedno kot neposredni odziv pospeška opazovalnega sistema. Glede na obliko pospeška opazovalnega sistema so določene štiri vztrajnostne sile:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Feynman; Leighton; Sands (2006).
  2. ↑ Lanczos (1986), str. 100.
  3. ↑ Seligman, Courtney. »Fictitious Forces« (v angleščini). Pridobljeno 3. septembra 2007.
  4. ↑ Izraz d'Alembertova sila se velikokrat nanaša na ta primer. Glej na primer Lanczos.