Vsevolod IV. Kijevski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vsevolod Svetoslavič Rdeči
Всеволод III Чермный.png
Vsevolod Rdeči v Perejaslavlu zapira svojega sina Mihaila
Knez Staroduba
Trajanje1198 — 1201
PredhodnikOleg Svjatoslavič
NaslednikGleb Svjatoslavič
Knez Černigova
Trajanje1204 — 1210
PredhodnikOleg Svjatoslavič
NaslednikRjurik Rostislavič/Olgovič
Knez Černigova
Trajanjeokoli 1212
PredhodnikRjurik Rostislavič/Olgovič
NaslednikGleb Svjatoslavič
Veliki kijevski knez
Trajanje1206 — 1207
PredhodnikRjurik Rostislavič
NaslednikRjurik Rostislavič
Veliki kijevski knez
Trajanje1210 — 1212
PredhodnikRjurik Rostislavič
NaslednikIngvar Jaroslavič
Rojstvo12. stoletje
Smrtavgust 1212
Černigov, Černigovska kneževina
PokopKijev
ZakonecMarija, hčerka Kazimirja II. Pravičnega
Otroci
več...
Mihail
Andrej ?
Agafija
Vera-Oljona
Vladarska hišaRurikidi
OčeSvjatoslav Vsevolodovič
MatiMarija Vasiljkovna
Veroizpovedpravoslavje

Vsevolod Svjatoslavič Rdeči (rusko Вcеволод Святославич Чермный, Vsevolod Svjatoslavič Čermnji) je bil ruski knez iz dinastije Rurikidov,[1] * 12. stoletje, † avgust 1212, Černigov, Černigovska kneževina.

Mjegovo krstno ime je bilo Danil.[2] Bil je veliki kijevski knez, knez Črnigova in knez Belgoroda.[2] Bil je eden od najuspešnejših černigovskih knezov Olgovičev. On sam je razširil černigovsko oblast na ozemlje od Haliča preko Kijeva in Perejaslavla do Černigova.[2] Arhitekturni in posredni dokazi kažejo, da je začel gradbene projekte v Černigovu: v mesto je poslal skupino gradbenikov, ki je tam med letoma 1211 in 1214 zgradila cerkev sv. Paraskeva Pjatnisa.[2]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Bil je tretji sin Svjatoslava Vsevolodoviča, ki je kasneje postal veliki kijevski knez, in njegove žene Marije Vasiljkovne Polocke.[2] Med 11. oktobrom in 24. decembrom 1178 se je poročil s hčerko poljskega vojvode Kazimirja II. Pravičnega. Njeno ime ni znano.[3] Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je bila Anastazija, po podatkih v drugih virih pa je bila Marija in se je verjetno po poroki preimenovala v Anastazijo.

Ko je kan Končak s svojimi Kumani februarja 1184 oropal perejaslavsko ozemlje vse do Dimitrova, je Svjatoslav Vsevolodovič poslal svoje sinove, vključno z Vsevolodom, in svoje čete h knezu Igorju Svjatoslaviču v Novgorod-Severski in mu ukazal, naj zasleduje napadalce.[2] Igor Svjatoslavič je roparje dohitel reki Hiriji, pritoku Vorskle, in jih veliko ujel. Sovražne bande so po letu 1187 pogosto plenile v porečju Rosa in černigovskih deželah.[2]

Leta 1192 je Svjatoslav Vsevolodovič poslal svoje sinove Vsevoloda, Vladimirja in Mstislava na pohod proti Kumanom.[2] Pohod, ki ga je spet vodil Igor Svjatoslavič, je bil namenjen plenjenju kumanskih taborov. Olgoviči so se podali globoko v stepo, mimo Kurska v zgornji tok reke Oskol. Kumani so jih tam pričakali z veliko vojsko in Igor Svjatoslavič je ukazal nočni umih pred premočnim nasprotnikom.[2]

Vsevolodov oče je umrl v zadnjem tednu julija 1194. Njegov naslednik je postal očetov starejši brat Jaroslav Vsevolodovič.[2] Jeseni 1196 je Jaroslav Vsevolodovič ukazal Vsevolodu in njegovemu bratu Mstislavu Svjatoslaviču, naj ga spremljata na pohodu proti velikemu vladimirskemu knezu Vsevolodu III. Jurjeviču in smolenskemu knezu Davidu Rostislaviču, ki sta ropala po ozemlju Olgovičev.[2]

Černigovski knez in borba za Kijev[uredi | uredi kodo]

Rjurik Rostislavič Kijevski in Mstislav Romanovič starejši preganjata Vsevoloda Rdečega iz Kijeva[4]

Po smrti Romana Gališkega je pomagal svojemu drugemu bratrancu Vladimirju Igoreviču, da je zasedel njegovo mesto. Po poskusu sina Vsevoloda Veliko gnezdo, da zasede Galič (1206), je prekinil mir, pregnal Rjurika Rostislaviča iz Kijeva, Jaroslava pa iz Perejaslavlja in na njegovo mesto postavil svojega sina Mihaila. Rjurik je odšel v Ovruč, njegov sin Rostislav v Višgorod, njegov nečak Mstislav Romanovič pa v Belgorod. Še isto leto se je Rjurik združil s svojimi sinovi in nečaki, izgnal Olgoviče iz Kijeva in Perejaslavlja in se naselil v Kijevu. V Perejaslavelj je postavil svojega sina Vladimirja. Vsevolod Rdeči je pozimi nameraval s svojimi brati in Polovci osvojiti Kijev, ostal pred mestom tri tedne in se nato brez uspeha vrnil domov.

Leta 1207 se je Vsevolod Rdeči združil s Svetopolkom Jurjevičem in Vladimirjem Igorevičem iz Galicije in zasedel Kijev, Trepol, Belgorod in Torčesk. Kronike pišejo, da je s svojimi Polovci v ruski deželi naredil veliko zla. Rurik je pobegnil v Ovruč. Rjurik se je še isto leto nenadoma vrnil v Kijev in izgnal Vsevoloda Rdečega.

Zadnja leta[uredi | uredi kodo]

Po tradicionalni različici nadaljevanja dogodkov se je Vsevolod Rdeči leta 1210 vrnil v Kijev in izgubil Černigov v Rjurikovo korist. Sodobne študije R.V. Zotova[5] in A.P. Pjatnova[6] so odkrile, da je Rurik Rostislavič umrl leta 1210, kar je omogočilo, da Vsevolod Rdeči ponovno zavzame Kijev. Černigovski Rjurik je bil Rjurik Olgovič, starejši nečak Vsevoloda Rdečega. Znano je, da so leta 1212 Jaroslaviči zasedli Višgorod v Kijevski deželi. V tej situaciji je bil med Vsevolodom Veliko gnezdo in Olgoviči sklenjen mir, ki so ga potrdili s poroko Jurija Vsevolodoviča Vladimirskega s černigovsko princeso Agafjo Vsevolodovno.

Leta 1211 so Madžari in volinski knezi pregnali Igoreviče iz Galiča in Vsevolod Rdeči je izkoristil to priložnost, da je Rostislaviče popolnoma izrinil z juga. Po smrti Vsevoloda Veliko gnezdo je obtožil smolenske Rostislaviče, da so v Galiču obesili dva Igoreviča. V odgovor so smolenski Rostislaviči s podporo Novgorodcev že leta 1212 pregnali Olgoviče iz Kijeva. Na kijevski prestol so postavili Ingvarja Jaroslaviča. ki je kmalu zatem umrl. Zamenjal ga je Mstislav Romanovič iz Smolenska. Lavrentijev letopis za leto 1215 kot černigovskega kneza omenja mlajšega brata Vsevoloda Gleba.

Družina[uredi | uredi kodo]

14. oktobra/24. decembra 1178[1]/14. novembra 1179 se je poročil z Marijo, preimenovano v Anastazijo, hčerko poljskega vojvode Kazimirja II. in njegove žene Helene Znojmske.[1][2] Z njo je imel tri otroke:

  • Mihaila Vsevolodoviča (ok. 1185 – ubit 20. septembra 1246), kneza Černigova, Novgoroda, Kijeva in Galiča,
  • Andreja Vsevolodoviča ?[7] (umrl 1263), kneza Černigova,
  • Arafijo Vsevolodovno (ubita 1238), ženo Jurija Vsevolodoviča Vladimirskega,
  • Vero-Aljono Vsevolodovno (? – po 1208), poročeno z Mihailom Vsevolodovičem Pronskim, in
  • Svetoslava ? [8] (umrl 1232).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Cawley, Charles (14. marec 2009). Russia, Rurikids. Medieval Lands database. Foundation for Medieval Genealogy. Pridobljeno 11. januarja 2017.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Dimnik, Martin. The Dynasty of Chernigov - 1146-1246.
  3. Dobosz, Józef (2014). Kazimierz II Sprawiedliwy. Poznań: Wydawnictwo Poznańskie. str. 267. ISBN 978-83-7177-893-3.
  4. "Лицевой летописный свод XVI века. Русская летописная история. Книга 4. 1205-1216 гг". runivers.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2021. Pridobljeno dne 23. septembra 2021.
  5. О черниговских князьях по Любецкому синодику и о Черниговском княжестве в татарское время Arhivirano 2013-10-04 na Wayback Machine. str. 57—63.
  6. Борьба за киевский стол в 1210-е. Спорные вопросы хронологии Arhivirano 2020-07-16 na Wayback Machine..
  7. Войтович Л. В. КНЯЗІВСЬКІ ДИНАСТІЇ CXIДНОЇ ЄВРОПИ
  8. Безроднов В. С. КНЯЗЬЯ БРЯНСКИЕ, ИХ ПРОИСХОЖДЕНИЕ И ПОТОМСТВО.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Dimnik, Martin. The Dynasty of Chernigov - 1146-1246. Cambridge University Press, 2003, Cambridge ISBN 978-0-521-03981-9.
  • Воскресенская летопись // ПСРЛ, т. 7. — СПб., 1856.
  • Войтович Л. В. Ольговичі. Чернігівські і сіверські князі. // Князівські династії Східної Європи (кінець IX — початок XVI ст.): склад, суспільна і політична роль. Історико-генеалогічне дослідження (укр.). — Львів: Інститут українознавства ім. І. Крип’якевича, 2000. ISBN 966-02-1683-1.
  • Татищев В. Н. История Российская. — М., 1964. — Т. 3.
  • Экземплярский А. В. Черниговские,_князья Черниговские, князья // Русский биографический словарь: в 25 томах. — СПб.—М., 1896—1918.
Vsevolod IV. Kijevski
Umrl: avgust 1212
Predhodnik:
Ingvar Jaroslavič
Veliki kijevski knez
1203
Naslednik:
Rjurik Rostislavič
Predhodnik:
Oleg III. Svjatoslavič
Černigovski knez
1204–1206/1208
Naslednik:
Gleb Svjatoslavič
Predhodnik:
Rjurik Rostislavič
Veliki kijevski knez
1206
Naslednik:
Rurik Rostislavič
Nov naziv Belgorodski knez
1206
Naslednik: 
Gleb Svjatoslavič
Predhodnik:
Rjurik Rostislavič
Veliki kijevski knez
1207
Naslednik:
Rjurik Rostislavič
Predhodnik:
Rjurik Rostislavič
Veliki kijevski knez
1208–1212
Naslednik:
Ingvar Jaroslavič