Vročica chikungunya

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vročica chikungunya
2012-01-09 Chikungunya on the right feet at The Philippines.jpeg
Izpuščaj pri vročici chikungunya
Izgovor
  • [čikəngánja][1]
Področje infektologija
Simptomi vročina, bolečine v sklepih[2]
Zapleti dolgotrajne bolečine v sklepih[2]
Običajen nastop bolezni 2–12 dni po izpostavitvi povzročitelju[3]
Trajanje običajno manj kot en teden[2]
Vzroki virus chikungunya, ki ga prenašajo komarji[3]
Diagnostične metode krvni test na virusno RNK ali protitelesa[3]
Diferencialna diagnoza denga, zika[3]
Preprečevanje nadzor nad komarjil, izogibanje pikom komarjev[4]
Zdravljenje podporno zdravljenje[3]
Prognoza smrtnost ~ 1 na 1.000 primerov[4]
Pogostnost > 1 milijon (2014)[3]

Vročica chikungunya, virusna bolezen chikungunya, tudi samo chikungunya, čikungunja[5] ali čikenganja, je virusna vročinska bolezen z bolečinami v sklepih[2] in včasih s hemoragičnim izpuščajem. Povzroča jo virus chikungunya,[3] ki ga prenašajo komarji rodu Aëdes.[1] Vročina in bolečine v sklepih se praviloma pojavijo 2 do 12 dni po izpostavljenosti povzročitelju.[3] Pojavijo se lahko tudi glavobol, bolečine v mišicah in otekanje sklepov. Večina bolnikov okreva po enem tednu, pri nekaterih pa lahko bolečine v sklepih vztrajajo tudi več mesecev.[2] Smrtnost zaradi bolezni znaša okoli 1 na 1.000 primerov.[4] Večje tveganje za hujši potek bolezni je pri otrocih, starostnikih in pri bolnikih s pridruženimi boleznimi.[2]

Virus prenašata dve vrsti komarjev, tigrasti komar (Aedes albopictus) in komar ščitar (Aedes aegypti).[3] Obe vrsti napadata ljudi pretežno podnevi.[6] Naravni rezervoar virusov predstavljajo številne živali, vključno s pticami in glodavci. Bolezen se diagnosticira s potrditvijo virusne DNK ali protiteles iz bolnikove krvi. Simptomi okužbe so podobni kot pri dengi ali ziki.[3] Po prvotni okužbi ostane večina posameznikov imuna proti ponovni okužbi.[2][2]

Najboljša ukrepa za preprečevanje bolezni sta nadzor nad komarji in izogibanje pikom komarjev v območjih, kjer je bolezen razširjena.[4] Pri tem pomaga uporaba odganjal (repelentov) in zaščitnih mrež. Cepivo ali specifično protivirusno zdravilo ne obstaja.[3] Za zdravljenje se uporabljajo zdravila za zniževanje vročine in lajšanje bolečin, priporočata pa se tudi počitek in uživanje dovoljšnjih količin tekočine.[3][2]

Bolezen so prvič odkrili leta 1952 v Tanzaniji. Značilno se pojavlja v Afriki in Aziji, o izbruhih pa so poročali že tudi v Severni in Južni Ameriki ter Evropi. Po ocenah je leta 2014 za boleznijo zbolelo po vsem svetu več kot milijon ljudi.[3] Zadnja leta številne evropske države, tudi Slovenija, poročajo o primerih chikungunye pri turistih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.[7] Beseda chikungunya izhaja iz jezika makonde in pomeni »to, kar ukrivlja«, saj bolečine v sklepih povzročijo značilno ukrivljeno držo bolnikov.[5]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Inkubacijska doba bolezni traja od enega do dvanajst dni, najpogosteje pa od tri do sedem dni.[8] Poteka lahko brezsimptomno, vendar se pri večini bolnikov, in sicer pri 72–97 %, simptomi pojavijo.[8] Značilni simptomi zajemajo nenaden pojav visoke vročine, bolečine v sklepih in izpuščaj. Pojavijo se lahko tudi glavobol, utrujenost, prebavne motnje in vnetje veznice,[9] možne pa so tudi manjše krvavitve iz nosu in dlesni.[7]

Na osnovi podatkov iz nedavnih epidemij so ugotovili, da lahko vročina poleg akutne faze spremlja tudi kronično fazo bolezni.[10] Pri akutni fazi opisujejo dve stopnji, in sicer viremično fazo v prvih petih do sedmih dneh,[11] ki ji sledi faza okrevanja. Faza okrevanja traja okoli deset dni in v tem času simptomi slabijo, virus v krvi pa ni več zaznaven.[8] Bolezen, ki se značilno začne z nenadno visoko vročino, praviloma traja nekaj dni do enega tedna, v nekaterih primerih tudi deset dni. Vročina praviloma presega 39 °C, lahko dosega tudi 40 °C, in poteka dvofazno več dni; mestoma izgine in se ponovno pojavi. Vročina sledi pojavu viremije in v akutni fazi bolezni jakost simptomov odraža raven virusa v krvi.[11] Ko se v krvi pojavijo protitelesa IgM, se začne viremija zmanjševati. Glavobol, nespečnost in huda utrujenost običajno vztrajajo še okoli pet do sedem dni po padcu viremije.[12]

Pojavu vročine sledijo hude bolečine in otrdelost sklepov, ki pogosto trajajo več tednov ali mesecev. Prizadeti sklepi so zaradi hudih bolečin lahko skorajda povsem negibni.[13] O bolečinah v sklepih poroča 87–98 % bolnikov; skoraj v vseh primerih je prizadet več kot en sklep. Redko pride do otekanja sklepov.[8] Praviloma so prizadeti tako sklepi zgornjih kot spodnjih okončin; prizadetost je značilno simetrična. Pogosteje so prizadeti sklepi, ki so bili že predhodno poškodovani, na primer zaradi osteoartritisa.[10] Najpogosteje so boleči obkrajni sklepi, kot so zapestje, gležnji in sklepi prstov na rokah in nogah ter nekateri veliki sklepi, kot so rama, komolec in koleno.[8][10] Bolečine so lahko prisotne tudi v mišicah in vezeh.

Izpuščaj se pojavi pri 40–50 % bolnikov, običajno v makulopapulozni obliki. Izpuščaj praviloma nastopi dva do pet dni po pojavu prvih simptomov.[8] Prisotni so lahko tudi prebavni simptomi, vključno z bolečinami v trebuhu, slabostjo, bruhanjem in drisko.[8][9][14] Več kot polovica bolnikov zaradi utrujenosti in bolečin ne more normalno izvajati vsakodnevnih dejavnosti.[8] V redkih primerih lahko nastopi vnetje očesa v obliki iridociklitisa ali uveitisa, na mrežnici se lahko pojavijo lezije.[15]

Pride lahko tudi do prehodne motnje v delovanju jeter.[16]

V redkih primerih so v povezavi s chikungunyo poročali o nevroloških motnjah, kot so Guillain-Barréjev sindrom, omrtvelost (pareza), meningoencefalitis, ohlapna paraliza in nevropatija.[9] Za razliko od denge se pri chikungunyi le zelo redko pojavijo krvavitve. Če pri bolniku nastopi krvavitev, je treba pomisliti na druge bolezni, sookužbo z dengo ali sočasno prisotno prirojeno hepatopatijo.[11]

Kronična bolezen[uredi | uredi kodo]

Glede na izsledke nedavnih epidemij kaže, da lahko chikungunya povzroči tudi dolgotrajne simptome, ki vztrajajo dlje kot akutna bolezen.[17][18][19] Bolezensko stanje so poimenovali z virusom chikungunya povzročena kronična artralgija.[4] Dolgo časa vztrajajoči simptomi niso povsem novo opažanje, saj so o dolgotrajnem artritisu poročali že po izbruhu bolezni leta 1979.[20] Dolgotrajni simptomi so pogostejši pri starejših bolnikih in bolnikih s predhodno prisotno revmatološko boleznijo.[21][22][23][24]

Med izbruhom bolezni na otoku Reunion leta 2006 je več kot polovica bolnikov, starejših od 45 let, poročala o dolgotrajnih mišično-skeletnih bolečinah,[22] okoli 60 % bolnikov pa o bolečinah v sklepih tudi tri leta po akutni okužbi.[21] V raziskavi bolnikov v Franciji, ki so se okužili v tujini, so poročali, da je imelo bolečine v sklepih dve leti po akutni okužbi še vedno 59 % bolnikov.[25] Po lokalni epidemiji v Italiji je eno leto po akutni okužbi poročalo o bolečinah v mišicah, bolečinah v sklepih ali asteniji 66 % bolnikov.[23]

Vzrok kroničnih simptomov po akutni vročici chikungunya ni povsem pojasnjen. Pri bolnikih, ki so poročali o kroničnih simptomih, niso zasledili bioloških označevalcev avtoimunske ali revmatoidne bolezni.[21][26] Določeni dokazi na podlagi človeških in živalskih modelov nakazujejo, da bi lahko virus chikungunye povzročil kronično okužbo. Na primer pri bolniku, ki je doživel ponovitev epizode bolezni tri mesece po prvotni okužbi, so v vzorcu mišičnine našli virusne antigene.[27] Virusne antigene in virusno RNK so dokazali tudi v makrofagih iz sinovijskega sklepa bolnika, ki je doživel ponovitev bolezni 18 mesecev po prvotni okužbi.[28] Izsledki več živalskih modelov nakazujejo, da bi lahko virus povzročal perzistentno okužbo. Pri miših so dokazali, da je virusna RNK zaznavna v tkivih v okolici sklepov vsaj 16 mesecev po inokulaciji in je povezana s prisotnostjo kroničnega sinovitisa.[29] Na živalskem modelu s primati so ugotovili, da lahko virus vztraja v vranici vsaj šest tednov.[30]

Povzročitelj[uredi | uredi kodo]

Virologija[uredi | uredi kodo]

Virus chikungunya
Rekonstrukcija virusa chikungunya glede na posnetek s krioelektronskim mikroskopom.<>ref>Sun, S.; Xiang, Y.; Akahata, W.; Holdaway, H.; Pal, P.; Zhang, X.; Diamond, M. S.; Nabel, G. J.; Rossmann, M. G. (2013). "Structural analyses at pseudo atomic resolution of Chikungunya virus and antibodies show mechanisms of neutralization". ELife 2: e00435. PMC 3614025. PMID 23577234. doi:10.7554/eLife.00435. </ref>
Rekonstrukcija virusa chikungunya glede na posnetek s krioelektronskim mikroskopom.<>ref>Sun, S.; Xiang, Y.; Akahata, W.; Holdaway, H.; Pal, P.; Zhang, X.; Diamond, M. S.; Nabel, G. J.; Rossmann, M. G. (2013). "Structural analyses at pseudo atomic resolution of Chikungunya virus and antibodies show mechanisms of neutralization". ELife 2: e00435. PMC 3614025. PMID 23577234. doi:10.7554/eLife.00435. </ref>
Razvrstitev virusov
Skupina: Skupina IV ((+)ssRNA)
Red: nedodeljen
Družina: Togaviridae
Rod: Alphavirus
Vrsta: virus chikungunya

Povzročitelj vročice chikungunya je virus chikungunya, ki spada v rod alfavirusov in družino togavirusov. Virus so prvič osamili v Tanzaniji leta 1953. Spada med viruse RNK; njegovo dednino predstavlja pozitivno usmerjena enoverižna RNK, ki meri okoli 11,6 kb .[31] Soroden je virusom Semliki Forest, O'nyong'nyong in virusu reke Ross.[32] Ker ga prenašajo členonožci, natančneje komarji, ga lahko uvrstimo med tako imenovane arboviruse (angl. arthropod-borne virus – virus, ki ga prenašajo členonožci). [33] [34] Doslej so opisali tri genotipe virusa, ki se tudi antigensko razlikujejo: zahodno afriški, vzhodno-osrednje-južno afriški in azijski genotip.[35]

Prenašanje[uredi | uredi kodo]

Chikungunya se na splošno prenaša na ljudi preko komarjev. Redkejša oblika prenosa je vertikalni prenos, torej z okužene matere na otroka med nosečnostjo ali porodom.[10] Pri večini okužb v teku nosečnosti se virus ne prenese na plod. Če je mati viremična ob porodu, je tveganje za prenos okužbe na novorojenčka 49 %.[5] Teoretično bi bil mogoč v času izbruhov tudi prenos s transfuzijo okužene krvi ali presaditvijo okuženih organov, vendar o takem načinu prenosa doslej še niso poročali.[10] V obdobju epidemije so glavni naravni rezervoar virusa okuženi bolniki. V začetku akutne okužbe ima bolnik v krvi visoko koncentracijo virusa in komarji lahko virus prenesejo z bolnikov na zdrave osebe..[36] V času, ko med prebivalstvom ni epidemije, predstavljajo poglavitni rezervoar virusa različne živali, in sicer opice, ptice in drugi vretenčarji.[37] Bolezen prenašajo komarji iz rodu Aëdes. Tigrasti komar (Aëdes aegypti) je najpogostejši vektor, vendar lahko bolezen prenašajo tudi druge vrste, na primer ščitasti komar (Aëdes albopictus).[10]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

S temno zeleno barvo so označene države, v katerih so že poročali o prenosu virusa chikungunye (po podatkih iz maja 2018, CDC).
Razširjenost tigrastega komarja decembra 2007
Temno modra: nativna območja
Zelena: vnesen

Chikungunya je endemična virusna bolezen v nekaterih predelih Afrike in Azije (Filipini, Malezija, Kambodža, Indija, Pakistan), od leta 2005 pa se pojavlja tudi na Komorskih otokih, Mavriciju, Reunionu, Sejšelih in Madagaskarju. O hitrem širjenju bolezni poročajo iz Indije, Šrilanke in Indonezije.[7] Številne evropske države poročajo po letu 2005 o vnesenih primerih chikungunye, in sicer pri turistih, ki so se okužili med potovanji v tropske predele. O nekaj primerov okužb pri potnikih, ki so zboleli pred vrnitvijo ali zelo kmalu po vrnitvi iz tropskih krajev, so poročali tudi v Sloveniji, ni pa bilo doslej pri nas primerov avtohtonih okužb. Obstaja možnost, da se v omejenem obsegu po vnosu v državo chikungunya razširi iz okužene osebe na lokalne komarje in preko komarjev na prebivalce v bližnji okolici. To se je zgodilo leta 2007 v Italiji v pokrajini Emilija - Romanja, ko je šlo za prvi večji izbruh chikungunye v državi z zmernim podnebjem.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?dictionaries=95&query=Chikungunya&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 9. 2017.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 "Chikungunya Virus Symptoms, Diagnosis, & Treatment". CDC. 6. 4. 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. 9. 2016. Pridobljeno dne 26. 9. 2016. 
  3. ^ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 "Chikungunya Fact sheet". WHO. 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. 9. 2016. Pridobljeno dne 26. 9. 2016. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Caglioti, C; Lalle, E; Castilletti, C; Carletti, F; Capobianchi, MR; Bordi, L (julij 2013). "Chikungunya virus infection: an overview.". The new microbiologica 36 (3): 211–27. PMID 23912863. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 http://www.nijz.si/sl/cikungunja-chinkungunya, Nacionalni inštitut za javno zdravjem vpogled: 18. 9. 2017.
  6. ^ "Prevention". CDC. 26. 2. 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. 9. 2016. Pridobljeno dne 26. 9. 2016. 
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 Lejko Zupanc T. Virusne hemoragične mrzlice. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 523-529.
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 8,7 Thiberville, Simon-Djamel; Moyen, Nanikaly; Dupuis-Maguiraga, Laurence; Nougairede, Antoine; Gould, Ernest A.; Roques, Pierre; de Lamballerie, Xavier (2013). "Chikungunya fever: Epidemiology, clinical syndrome, pathogenesis and therapy". Antiviral Research 99 (3): 345–370. ISSN 0166-3542. doi:10.1016/j.antiviral.2013.06.009. 
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 Powers AM, Logue CH (september 2007). "Changing patterns of chikungunya virus: re-emergence of a zoonotic arbovirus". J. Gen. Virol. 88 (Pt 9): 2363–77. PMID 17698645. doi:10.1099/vir.0.82858-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. 7. 2015. 
  10. ^ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 Burt, Felicity J; Rolph, Micheal S; Rulli, Nestor E; Mahalingam, Suresh; Heise, Mark T (2012). "Chikungunya: a re-emerging virus". The Lancet 379 (9816): 662–671. ISSN 0140-6736. PMID 22100854. doi:10.1016/S0140-6736(11)60281-X. 
  11. ^ 11,0 11,1 11,2 Weaver, Scott C.; Lecuit, Marc (2015). "Chikungunya Virus and the Global Spread of a Mosquito-Borne Disease". New England Journal of Medicine 372 (13): 1231–1239. ISSN 0028-4793. PMID 25806915. doi:10.1056/NEJMra1406035. 
  12. ^ Chhabra M, Mittal V, Bhattacharya D, Rana U, Lal S (2008). "Chikungunya fever: a re-emerging viral infection". Indian J Med Microbiol 26 (1): 5–12. PMID 18227590. doi:10.4103/0255-0857.38850. 
  13. ^ Capeding, MR; Chua, MN; Hadinegoro, SR; Hussain, II; Nallusamy, R; Pitisuttithum, P; Rusmil, K; Thisyakorn, U; Thomas, SJ; Huu Tran, N; Wirawan, DN; Yoon, IK; Bouckenooghe, A; Hutagalung, Y; Laot, T; Wartel, TA (2013). "Dengue and other common causes of acute febrile illness in Asia: an active surveillance study in children.". PLoS neglected tropical diseases 7 (7): e2331. PMC 3723539. PMID 23936565. doi:10.1371/journal.pntd.0002331. prostodostopna publikacija
  14. ^ Powers, Ann. "Chikungunya". CDC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. 2. 2014. Pridobljeno dne 12. 5. 2014. 
  15. ^ Mahendradas P, Ranganna SK, Shetty R, Balu R, Narayana KM, Babu RB, Shetty BK (februar 2008). "Ocular manifestations associated with chikungunya". Ophthalmology 115 (2): 287–91. PMID 17631967. doi:10.1016/j.ophtha.2007.03.085. 
  16. ^ Simon, Fabrice; Javelle, Emilie; Oliver, Manuela; Leparc-Goffart, Isabelle; Marimoutou, Catherine (6. 4. 2011). "Chikungunya Virus Infection". Current Infectious Disease Reports 13 (3): 218–228. doi:10.1007/s11908-011-0180-1. 
  17. ^ MacFadden, D. R.; Bogoch, I. I. (2014). "Chikungunya". Canadian Medical Association Journal 186 (10): 775–775. ISSN 0820-3946. doi:10.1503/cmaj.140031. 
  18. ^ Parashar, Deepti; Cherian, Sarah (2014). "Antiviral Perspectives for Chikungunya Virus". BioMed Research International 2014: 1–11. ISSN 2314-6133. doi:10.1155/2014/631642. 
  19. ^ Munoz-Zanzi, Claudia; Javelle, Emilie; Ribera, Anne; Degasne, Isabelle; Gaüzère, Bernard-Alex; Marimoutou, Catherine; Simon, Fabrice (2015). "Specific Management of Post-Chikungunya Rheumatic Disorders: A Retrospective Study of 159 Cases in Reunion Island from 2006–2012". PLOS Neglected Tropical Diseases 9 (3): e0003603. ISSN 1935-2735. doi:10.1371/journal.pntd.0003603. prostodostopna publikacija
  20. ^ Fourie ED, Morrison JG (28. 7. 1979). "Rheumatoid arthritic syndrome after chikungunya fever.". South African medical [Suid-Afrikaanse tydskrif vir geneeskunde] 56 (4): 130–2. PMID 494034. 
  21. ^ 21,0 21,1 21,2 Schilte C, Staikowsky F, Staikovsky F, Couderc T, Madec Y, Carpentier F, Kassab S, Albert ML, Lecuit M, Michault A (2013). "Chikungunya virus-associated long-term arthralgia: a 36-month prospective longitudinal study.". PLoS neglected tropical diseases 7 (3): e2137. PMC 3605278. PMID 23556021. doi:10.1371/journal.pntd.0002137. prostodostopna publikacija
  22. ^ 22,0 22,1 Gérardin P, Fianu A, Michault A, Mussard C, Boussaïd K, Rollot O, Grivard P, Kassab S, Bouquillard E, Borgherini G, Gaüzère BA, Malvy D, Bréart G, Favier F (9 January 2013). "Predictors of Chikungunya rheumatism: a prognostic survey ancillary to the TELECHIK cohort study.". Arthritis Research & Therapy 15 (1): R9. PMC 3672753. PMID 23302155. doi:10.1186/ar4137. 
  23. ^ 23,0 23,1 Moro ML, Grilli E, Corvetta A, Silvi G, Angelini R, Mascella F, Miserocchi F, Sambo P, Finarelli AC, Sambri V, Gagliotti C, Massimiliani E, Mattivi A, Pierro AM, Macini P (avgust 2012). "Long-term chikungunya infection clinical manifestations after an outbreak in Italy: a prognostic cohort study.". The Journal of infection 65 (2): 165–72. PMID 22522292. doi:10.1016/j.jinf.2012.04.005. 
  24. ^ Sissoko D, Malvy D, Ezzedine K, Renault P, Moscetti F, Ledrans M, Pierre V (2009). "Post-epidemic Chikungunya disease on Reunion Island: course of rheumatic manifestations and associated factors over a 15-month period.". PLoS neglected tropical diseases 3 (3): e389. PMC 2647734. PMID 19274071. doi:10.1371/journal.pntd.0000389.  prostodostopna publikacija
  25. ^ Larrieu S, Pouderoux N, Pistone T, Filleul L, Receveur MC, Sissoko D, Ezzedine K, Malvy D (Jan 2010). "Factors associated with persistence of arthralgia among Chikungunya virus-infected travellers: report of 42 French cases.". Journal of clinical virology : the official publication of the Pan American Society for Clinical Virology 47 (1): 85–8. PMID 20004145. doi:10.1016/j.jcv.2009.11.014. 
  26. ^ Manimunda SP, Vijayachari P, Uppoor R, Sugunan AP, Singh SS, Rai SK, Sudeep AB, Muruganandam N, Chaitanya IK, Guruprasad DR (junij 2010). "Clinical progression of chikungunya fever during acute and chronic arthritic stages and the changes in joint morphology as revealed by imaging.". Transactions of the Royal Society of Tropical Medicine and Hygiene 104 (6): 392–9. PMID 20171708. doi:10.1016/j.trstmh.2010.01.011. 
  27. ^ Ozden S, Huerre M, Riviere JP, Coffey LL, Afonso PV, Mouly V, de Monredon J, Roger JC, El Amrani M, Yvin JL, Jaffar MC, Frenkiel MP, Sourisseau M, Schwartz O, Butler-Browne G, Desprès P, Gessain A, Ceccaldi PE (13. 6. 2007). "Human muscle satellite cells as targets of Chikungunya virus infection.". PLoS ONE 2 (6): e527. PMC 1885285. PMID 17565380. doi:10.1371/journal.pone.0000527.  prostodostopna publikacija
  28. ^ Hoarau JJ, Jaffar Bandjee MC, Krejbich Trotot P, Das T, Li-Pat-Yuen G, Dassa B, Denizot M, Guichard E, Ribera A, Henni T, Tallet F, Moiton MP, Gauzère BA, Bruniquet S, Jaffar Bandjee Z, Morbidelli P, Martigny G, Jolivet M, Gay F, Grandadam M, Tolou H, Vieillard V, Debré P, Autran B, Gasque P (15. 5. 2010). "Persistent chronic inflammation and infection by Chikungunya arthritogenic alphavirus in spite of a robust host immune response.". Journal of Immunology 184 (10): 5914–27. PMID 20404278. doi:10.4049/jimmunol.0900255. 
  29. ^ Hawman DW, Stoermer KA, Montgomery SA, Pal P, Oko L, Diamond MS, Morrison TE (december 2013). "Chronic joint disease caused by persistent chikungunya virus infection is controlled by the adaptive immune response.". Journal of Virology 87 (24): 13878–88. PMC 3838294. PMID 24131709. doi:10.1128/JVI.02666-13. 
  30. ^ Labadie K, Larcher T, Joubert C, Mannioui A, Delache B, Brochard P, Guigand L, Dubreil L, Lebon P, Verrier B, de Lamballerie X, Suhrbier A, Cherel Y, Le Grand R, Roques P (marec 2010). "Chikungunya disease in nonhuman primates involves long-term viral persistence in macrophages.". The Journal of Clinical Investigation 120 (3): 894–906. PMC 2827953. PMID 20179353. doi:10.1172/JCI40104. 
  31. ^ Weaver, Scott C; Osorio, Jorge E; Livengood, Jill A; Chen, Rubing; Stinchcomb, Dan T (2012). "Chikungunya virus and prospects for a vaccine". Expert Review of Vaccines 11 (9): 1087–1101. ISSN 1476-0584. doi:10.1586/erv.12.84. 
  32. ^ Powers AM, Brault AC, Shirako Y, Strauss EG, Kang W, Strauss JH, Weaver SC (november 2001). "Evolutionary relationships and systematics of the alphaviruses". Journal of Virology 75 (21): 10118–10131. PMC 114586. PMID 11581380. doi:10.1128/JVI.75.21.10118-10131.2001. 
  33. ^ "NIAID Category A, B, and C Priority Pathogens". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. 1. 2014. Pridobljeno dne 1. 1. 2014. 
  34. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5506689/arbovirus?query=arbovirus&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 9. 2017.
  35. ^ Powers AM, Brault AC, Tesh RB, Weaver SC (februar 2000). "Re-emergence of Chikungunya and O'nyong-nyong viruses: evidence for distinct geographical lineages and distant evolutionary relationships". J. Gen. Virol. 81 (Pt 2): 471–479. 
  36. ^ Morrison, T. E. (2014). "Reemergence of Chikungunya Virus". Journal of Virology 88 (20): 11644–11647. ISSN 0022-538X. doi:10.1128/JVI.01432-14. 
  37. ^ Ng LC, Hapuarachchi HC (2010). "Tracing the path of Chikungunya virus—evolution and adaptation". Infect. Genet. Evol. 10 (7): 876–885. PMID 20654736. doi:10.1016/j.meegid.2010.07.012.