Vročica Q

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vročica Q
Imunohistokemijska detekcija Coxielle burnetii v mitralni zaklopki 60-letnega bolnika s kronično obliko infekcije.
Specialnostinfektologija uredi v wikpodatkih
Tipiakutna, kronična[1]
Dejavniki tveganjastik z domačimi živalmi, moški spol[2]
Diferencialne diagnozepljučnica, gripa, bruceloza, leptospiroza, meningitis, virusni hepatitis, denga, malarija, druge okužbe z rikecijami[2]

Vročica Q je po vsem svetu razširjena nalezljiva bolezen iz skupine zoonoz, ki jo povzroča okužba z rikecijo vrste Coxiella burnetii.[3][1][4][5] Naravni gostitelji so domače živali (zlasti govedo, drobnica, pa tudi mačke in psi[6]), prenaša pa se z okuženimi aerosoli ali prahom v zraku[3] ter preko mleka, seča, blata, vaginalnih izločkov ali semenske tekočine okuženih živali. V redkih primerih jo lahko prenašajo tudi klopi.[7]

Kaže se kot kratkotrajna vročinska bolezen ali pljučnica, mogoče so kronične okužbe, ki prizadenejo predvsem endokardij in jetra.[3] Kratkotrajna vročinska bolezen je samoomejujoča, pri pljučnici in kronični okužbi pa je potrebno zdravljenje z antibiotiki.[6]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Inkubacijska doba traja običajno dva do tri tedne.[8] Bolezen se najpogosteje izrazi z gripi podobno simptomatiko; nenadno nastopijo vročina, utrujenost, močno znojenje, bolečine v mišicah in sklepih, izguba teka, simptomi okužbe zgornjih dihal, suh kašelj, bolečine v prsnem košu, mrazenje, zmedenost in prebavne motnje, kot so slabost, bruhanje in driska. Pri okoli polovici posameznikov poteka okužba brezsimptomno.[8]

Bolezen najpogosteje poteka kot kratkotrajna vročinska bolezen, lahko se pa izrazi tudi kot atipična pljučnica.[9] Pljučnica pri vročici Q se navadno začne z močnim glavobolom, mrzlico, bolečinami v mišicah in sklepih, suhim kašljem; pri polovici bolnikov se tudi povečata vranica in jetra.[6] Če pride do hepatitisa (vnetja jeter), so jetrne transaminaze povišane, do zlatenice pa pride redko.[10] V jetrih lahko nastanejo značilni granulomi.[9]

Vročica Q lahko poteka tudi kronično, v obliki endokarditisa oziroma vnetja notranje plasti srčne stene,[11] pogosto so prizadeta tudi jetra, lahko pa se kaže le kot dolgotrajno vročina. Težave se pojavijo šele po nekaj mesecih ali celo več letih po okužbi.[6] Za kronični potek so bolj dovzetni bolniki z oslabelim imunskim sistemom.[9]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Kratkotrajna vročinska bolezen je samoomejujoča, pri pljučnici in kronični okužbi pa je potrebno zdravljenje z antibiotiki.[6] Za zdravljenje akutne oblike bolezni se uporablja dvotedensko zdravljenje z doksiciklinom, kronična bolezen pa zahteva dolgotrajnejše (do 24-mesečno) zdravljenje z antibiotiki, na primer s kombinacijo doksiciklina in hidroksiklorokina.[12]

Prenašanje[uredi | uredi kodo]

Povzročitelj je zelo patogen in že ena bakterija lahko povzroči okužbo.[9] Med živami bolezen prenašajo klopi, okužena žival pa ponavadi ne kaže znakov bolezni ali pa so ti zelo blagi. Živali še dolgo po okužbi izločajo bakterijo v okolico,[6] na primer s posteljico, mlekom, sečem, iztrebki ... Pri prenosu okužbe na človeka imajo klopi manjši pomen.[9] Bolezen se na človeka prenese preko okuženih aerosolov ali s prahom v zraku[3] ter z neposrednim stikom z mlekom, sečem, blatom, vaginalnimi izločki ali semensko tekočino okuženih živali.[7]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Vročica Q je zoonoza, ki je razširjena po vsem svetu, razen na Novi Zelandiji.[3][13]

V Evropski uniji je letno manj kot 1000 primerov vročice Q. V Sloveniji je bilo med letoma 1990 in 2016 skupno prijavljenih 240 primerov (133 moških in 107 žensk). Vsako leto je načeloma prijavljenih zelo malo primerov, do večjega izbruha pa je prišlo leta 2007,[14] ko je bilo potrjenih 83 primerov okužbe med dijaki in študenti veterinarske stroke, okuženih med strokovnim obiskom učne kmetije.[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »Epidemiology and Statistics | Q Fever | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 16. september 2019. Pridobljeno 27. maja 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 Disorders, National Organization for Rare (2003). »Q Fever«. NORD Guide to Rare Disorders (v angleščini). Lippincott Williams & Wilkins. str. 293. ISBN 978-0-7817-3063-1.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?query=vro%c4%8dica&SearchIn=All lovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 3. 2021.
  4. ↑ Beare PA, Samuel JE, Howe D, Virtaneva K, Porcella SF, Heinzen RA (april 2006). »Genetic diversity of the Q Fever agent, Coxiella burnetii, assessed by microarray-based whole-genome comparisons«. J. Bacteriol. 188 (7): 2309–2324. doi:10.1128/JB.188.7.2309-2324.2006. PMC 1428397. PMID 16547017.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. ↑ »Q fever | Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program«. rarediseases.info.nih.gov (v angleščini). Pridobljeno 17. aprila 2018.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 https://www.nijz.si/sl/vrocica-q Arhivirano 2021-02-25 na Wayback Machine., vpogled: 22. 3. 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Q Fever | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 27. december 2017. Pridobljeno 17. aprila 2018.
  8. ↑ 8,0 8,1 Anderson, Alicia; McQuiston, Jennifer (2011). »Q Fever«. V Brunette, Gary W.; in sod. (ur.). CDC Health Information for International Travel: The Yellow Book. Oxford University Press. str. 270. ISBN 978-0-19-976901-8.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Lotrič Furlan S., Maraspin Čarman V. Bolezni, ki jih prenašajo klopi. MED RAZGL 1996; 35: 363–382.
  10. ↑ Kuhne, F; Morlat, P; Riss, I; Dominguez, M; Hostyn, P; Carniel, N; Paix, MA; Aubertin, J; Raoult, D; Le Rebeller, MJ (1992). »La vascularite A29, B12, est-elle déclenchée par l'agent de la fièvre Q? (Coxiella burnetii)« [Is A29, B12 vasculitis caused by the Q fever agent? (Coxiella burnetii)]. Journal Français d'Ophtalmologie (v francoščini). 15 (5): 315–321. OCLC 116712679. PMID 1430809.
  11. ↑ Karakousis PC, Trucksis M, Dumler JS (Junij 2006). »Chronic Q Fever in the United States«. J. Clin. Microbiol. 44 (6): 2283–7. doi:10.1128/JCM.02365-05. PMC 1489455. PMID 16757641.
  12. ↑ Kersh K. J. Antimicrobial therapies for Q fever. Expert Rev Anti Infect Ther. 2013 Nov; 11(11): 1207–1214.
  13. ↑ Cutler SJ, Bouzid M, Cutler RR (april 2007). »Q fever«. J. Infect. 54 (4): 313–8. doi:10.1016/j.jinf.2006.10.048. PMID 17147957.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. ↑ Sočan M. Breme zunajbolnišničnih pljučnic v Sloveniji. Zbornik srečanja: 3. mednarodni simpozij o tuberkulozi in respiratornih okužbah; 22. slovenski posvet o obravnavi in spremljanju bolnikov s tuberkulozo (TB). Golnik, 23. in 24. marec 2017.
  15. ↑ Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, oktober 82.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vročica_Q&oldid=6067284«