Vrbnik, Primorsko-goranska županija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vrbnik
Vrbnik – pogled na del naselja
Vrbnik – pogled na del naselja
Vrbnik se nahaja v Hrvaška
Vrbnik
Vrbnik
Geografska lega na Hrvaškem
45°4′32.988″N 14°40′21.000″E / 45.07583000°N 14.67250000°E / 45.07583000; 14.67250000Koordinati: 45°4′32.988″N 14°40′21.000″E / 45.07583000°N 14.67250000°E / 45.07583000; 14.67250000
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
ObčinaVrbnik
Nadm. višina
40 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno948
Poštna številka
51516 Vrbnik
Avtomobilska oznakaRI

Vrbnik (italijansko Verbenico) je naselje na Hrvaškem na otoku Krku, ki je središče občine Vrbnik; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vrbnik se je razvil na mestu prazgodovinskega naselja. V starih listinah se današnje naselje prvič omenja leta 1100. V zalivu Sveti Marak so odkrili antične grobove. V srednjem veku bil Vrbnik frankopanska utrdba, ki je leta 1388 dobil svoj statut, pisan v glagolici. Iz tistih časov so ohranjeni neznatni ostanki srednjeveškega obrambnega zidu z obrambnimi stolpi. Na vrbničkem polju so ostanki ruševin utrdbe Gradac.

Župnijska cerkev je bila postavljena na prehodu iz 15. v 16. stoletje. Kasneje je bila večkrat pregrajena. Renesančni zvonik ob cerkvi je bil postavljen 1527. V cerkvi stoji renesančni oltar iz 15. stoletja. Na mestnem pokopališču stoji gotska kapelica sv. Ivana iz 15. stoletja. V bližnjem zalivu sv. Jurija pa stoji srednjeveška cerkvica z ostanki romanske zidne dekoracije.

Znamenitost kraja je knjižnica bratov »Vitezić«, v kateri hranijo več kot 15 000 enot. V njenem fondu so tudi rokopisi v glagolici in iluminiran »vrbnički misal« iz 15. stoletja in več inkunabul. Knjižnica hrani tudi slikovno podobo iz treh delov (triptih) »Bogorodica sa svecima«, ki je nastala v 16. stoletju.[2]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Vrbnik leži na vzhodni strani otoka Krka, na celini nasproti njega leži Novi Vinodolski. Stari del naselja je na vrhu 50 mnm visoke prepadne stene nad morjem, novejši del pa se razprostira ob strmi ulici proti manjšemu pristanišču, ki leži v zalivu.

Pristanišče je zavarovano pred vsemi vetrovi, razen burjo. Plovila je mogoče privezovati na notranji strani valobrana, na koncu katerega stoji svetilnik, ali pa na glavnem pomolu. Ob burji je sicer privez manj zanesljiv, vplutje in izplutje pa včasih nevarno.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Poleg turizma, v kraju je hotel Argentum, se prebivalci ukvarjajo še s poljedelstvom. Zaledje Vrbnika je Vrbničko polje, zasejano z vinogradi. Tu pridelujejo sortno vino »Vrbnička žlahtina«.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
1241 1364 1545 1639 1774 1821 1791 1748 1532 1408 1254 1052 938 950 944 948

Ljudje, povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011". www.dzs.hr (hrvaščina).
  2. Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]