Vplivi ruske invazije v Ukrajino na jedrske elektrarne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ukrajina ima štiri jedrske elektrarne ter tudi černobilsko izključitveno območje, kjer se je leta 1986 zgodila černobilska katastrofa.[1] Od 11. marca so se tako v okolici Černobila kot v okolici jedrski elektrarni Zaporožje dogajali spopadi kot del ruske invazije v Ukrajino leta 2022 . Invazija je sprožila pomembne razprave o statusu elektrarn, vključno s strahovi pred morebitnimi nesrečami,[2] in sprožila razprave o programih jedrske energije v drugih evropskih državah.[3]

Bitke[uredi | uredi kodo]

Bitka za Černobil se je zgodila 24. februarja na prvi dan invazije kot del kijevske ofenzive. Ruske sile so še isti dan zavzele izključitveno območje.[4]

Obleganje Energodarja se je začelo 28. februarja, ko so ruske sile napredovale med južno-ukrajinsko ofenzivo. Ruski napad na jedrsko elektrarno Zaporožje se je začel 3. marca in naslednji dan so Rusi zavzel elektrarno.[5] IAEA je 6. marca izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnega ruskega vojaškega vmešavanja v delovanje elektrarne in zaradi prekinitev mobilnih in internetnih omrežij, ki jih je elektrarna uporabljala za komunikacijo.[6]

Varnostni pomisleki[uredi | uredi kodo]

Od zasedbe Černobila in elektrarne v Zaporožju sta IAEA in ukrajinska vlada izpostavili številne varnostne pomisleke, vključno s pomanjkanjem ustreznega počitka osebju in pomanjkanjem rednih vzdrževalnih del.[7][8][9][10] Lekarne v več evropskih državah so poročale o prodaji jodnih tablet v prvih dveh tednih po invaziji.[11] Več evropskih organov za jedrsko varnost pa je do zdaj ugotovilo, da ni neposredne nevarnosti velike radioaktivne nesreče.[12][13][14]

Francoski predsednik Emmanuel Macron je 6. marca opravil klic z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem je Putina pozval, naj "zagotovi varnost teh elektrarn in da te niso del konflikta". Po klicu je Kremelj izdal izjavo, v kateri je dejal, da je pripravljen sodelovati v pogajanjih z IAEA in ukrajinsko vlado o zagotavljanju varnosti elektrarn.[15]

Razprave o jedrski energiji v Evropi[uredi | uredi kodo]

Invazija v Ukrajino je sprožila številne razgrete razprave o prihodnosti jedrske energije v Evropi, pri čemer so številni komentatorji zagovarjali povečanje proizvodnje jedrske energije in s tem zmanjšanje uvoza in s tem odvisnosti od ruskega plina.[16][17][18][19]

Zlasti v Nemčiji so potekale razprave o postopnem opuščanju jedrske energije, ki poteka že od leta 2011, ter zaprtju še preostalih treh.[20][21][22] Nemški minister za gospodarstvo je 28. februarja izjavil, da bo nemška vlada razmislila o ustavitvi postopnega opuščanja preostalih jedrskih elektrarn v državi.[23] Nemčija je 9. marca izdala izjavo, v kateri zavrača pozive k prekinitvi postopnega opuščanja jedrske energije.[24] V Belgiji so bile tudi razprave o podaljšanju življenjske dobe svojih obstoječih jedrskih elektrarn.[25]

George Monbiot je za The Guardian zapisal, da Evropa "skupaj prejme 41 % svojega uvoza plina in 27 % uvoza nafte iz Rusije," pri čemer je trdil, da se je Evropa "zmanjšala na hrepenečo odvisnost od despotske ruske vlade zaradi nesposobnosti zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv".[26]

Nekateri komentatorji so izpostavili tudi vprašanja ruskega izvoza tehnologije jedrske energije. Na Finskem je bil projekt jedrske elektrarne Hanhikivi zaradi invazije odpovedan.[27][28] Hartmut Winkler z Univerze v Johannesburgu je izjavil, da se je ruska državna korporacija za jedrsko energijo Rosatom zaradi invazije soočila z veliko izgubo mednarodnega poslovanja in navedel, da je "doba ruskih tujih jedrskih gradenj zato verjetno blizu konca".[29]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Why Ukraine's nuclear power is so crucial to Russia's invasion following Zaporizhzhia attack«. inews.co.uk. 4. marec 2022.
  2. ↑ »Ukraine's nuclear nightmare is only part of the war's environmental horrors«. POLITICO. 4. marec 2022.
  3. ↑ »How Putin made the Green Deal great again«. POLITICO. 8. marec 2022.
  4. ↑ »Chernobyl nuclear plant targeted as Russia invades Ukraine«. Al Jazeera. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  5. ↑ Tim Stelloh (3. marec 2022). »Nuclear plant on fire in Ukraine after Russia attacks facility«. NBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  6. ↑ »Russian forces interfering at Ukraine nuclear plant: IAEA«. Al-Jazeera. 6. marec 2022. Pridobljeno 7. marca 2022.
  7. ↑ »Ukraine warns of danger to Chernobyl but IAEA 'sees no critical impact on safety'«. POLITICO. 9. marec 2022.
  8. ↑ »Update 15 – IAEA Director General Statement on Situation in Ukraine«. www.iaea.org. 8. marec 2022.
  9. ↑ »How safe are Ukraine's nuclear power plants amid Russian attacks?«. the Guardian. 4. marec 2022.
  10. ↑ Meshkati, Najmedin. »Russian troops fought for control of a nuclear power plant in Ukraine – a safety expert explains how warfare and nuclear power are a volatile combination«. The Conversation.
  11. ↑ »Price of anti-radiation pills spikes 100% as Putin rattles saber«. www.cbsnews.com.
  12. ↑ »The politics behind Ukraine's alarming nuclear warnings«. POLITICO. 11. marec 2022.
  13. ↑ »Ukraine: As war rages what are the risks at the Chernobyl nuclear plant? | DW | 09.03.2022«. DW.COM.
  14. ↑ »Russia's invasion of Ukraine highlights vulnerability of nuclear power plants«. PBS NewsHour. 9. marec 2022.
  15. ↑ »Macron urges securing nuclear plants in call with Putin«. POLITICO. 6. marec 2022.
  16. ↑ »Ukraine war prompts European reappraisal of its energy supplies«. the Guardian. 4. marec 2022.
  17. ↑ »Will Russia's invasion of Ukraine revive the debate about nuclear weapons and nuclear energy?«. rabble.ca.
  18. ↑ Tan, Huileng. »Elon Musk says Europe should restart its dormant nuclear power stations amid fears the Russian invasion of Ukraine will trigger a gas-supply shortage«. Business Insider.
  19. ↑ Montgomery, Scott L. »War in Ukraine is changing energy geopolitics«. The Conversation.
  20. ↑ Steitz, Christoph; Wacket, Markus (28. februar 2022). »Explainer: Could Germany keep its nuclear plants running?«.
  21. ↑ Mathis, Will; Morison, Rachel (1. marec 2022). »Delaying Germany's Nuclear Phaseout Is Easier Said Than Done«. Bloomberg. Pridobljeno 16. marca 2022.
  22. ↑ »How Putin's Invasion of Ukraine Upended Germany«. The New Yorker. 11. marec 2022.
  23. ↑ Berlin, David Crossland. »Ukraine crisis pushes Germany to rethink nuclear phase-out«.
  24. ↑ »Germany can't recommend nuclear power life-span extension«. euronews. 9. marec 2022.
  25. ↑ Strauss, Marine (7. marec 2022). »Belgian Greens make U-turn to consider nuclear plants extension«.
  26. ↑ »It's not too late to free ourselves from this idiotic addiction to Russian gas | George Monbiot«. the Guardian. 9. marec 2022.
  27. ↑ »Fennovoimas kärnkraftsprojekt avbryts – delägaren Åbo Energi förlorar 20 miljoner euro« [Fennovoima's nuclear power project suspended - co-owner Åbo Energi loses EUR 20 million]. Svenska Yle. 3. marec 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  28. ↑ »Finnish government unsure about nuclear plant with Russia, minister says«. 24. februar 2022.
  29. ↑ Winkler, Hartmut. »Russia's nuclear power exports: will they stand the strain of the war in Ukraine?«. The Conversation.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vplivi_ruske_invazije_v_Ukrajino_na_jedrske_elektrarne&oldid=5963686«