Vojvodska palača, Sabbioneta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Vojvodska palača
Palazzo Ducale
Sabbioneta-palazzo ducale2.jpg
Pogled na palačo
Druga imenaPalazzo Grande
Splošni podatki
Statusv uporabi
Tippalača
Arhitekturni slogrenesančna arhitektura
LokacijaSabbioneta, Italija
Koordinati44°59′57″N 10°48′57″E / 44.99917°N 10.81583°E / 44.99917; 10.81583Koordinati: 44°59′57″N 10°48′57″E / 44.99917°N 10.81583°E / 44.99917; 10.81583
Trenutni najemnikimestna hiša
Začetek gradnje15591578

Vojvodska palača (italijansko Palazzo Ducale ali Palazzo Grande) je zgodovinska stavba v Sabbioneti v pokrajini Mantova. Ima dve nadstropji z osrednjo verando in kupolo s pogledom na Vojvodski trg. V drugi sobi v drugem nadstropju je družinsko drevo družine Gonzaga, na katerem so zapisani vsi člani družine z ženami in možmi. V tej palači je umrl vojvoda Vespazijan I. Gonzaga.

Opis[uredi | uredi kodo]

Konjeniški kip Gonzage
Vojvodski grb

To je bila prva pomembna stavba Vespazijana Gonzage (1531–1591) (sina Rodomonteja in Isabelle Colonna, vzgojenega v Fondiju pri znameniti teti Juliji Gonzaga) v idealnem mestu (città ideale), središču z istim imenom: bila je rezidenca vladajoče družine in središče politične, upravne in dvorske organizacije vojvodstva. [1]

V pritličju je lepa veranda prekrita z marmorjem. V prvem nadstropju (piano nobile) je zlata dvorana (sala d'oro) iz pozlačenega in barvanega lesa. V središču stropa prostora za pikado (saletta dei dardi) je grb vojvode obkrožen z ovratnikom iz zlatega runa, ki ga mu je podelil španski kralj Filip II.; izvirnik je bil najden v grobu, v bližnji cerkvi Kronane blažene device. [2]

Zanimive so[3]:

  • soba vojvode Albe (sala del duca d'Alba) z veličastnim rožnatim marmornim kaminom;
  • soba orlov (sala delle aquile) z lesenimi konjeniškimi kipi (nekoč ji je bilo deset), ki predstavljajo Vespazijana, očeta Luigija Gonzago "Rodomonteja", pradeda Gianfrancesca in Ludovica;
  • galerija prednikov (la Galleria degli antenati), okrašena z groteskami, velikim portretom Gonzage, njegove druge žene Ane Aragonske in edinega sina, ki je umrl zgodaj, Luigija Gonzage (1566–1580);
  • slonja soba (sala degli elefanti);
  • levja soba (sala dei leoni) s plemiškim grbom z dvema heraldičnima mačkama;
  • soba mestne hiše in angela (sala delle città e dell'angelo) s cedro na stropu;;
  • soba osmerokotnikov in grozdov (sala degli ottagoni e dei grappoli), v kateri je bila bogata Vespazijanova knjižnica.

Avtorja fresk sta bila med drugimi Bernardino Campi in Alberto Cavalli. [4]

Po smrti vojvode (26. februarja 1591) je palačo, preostala sredstva in nepremičnine podedovala njegova hči Isabella Gonzaga (1565–1637), žena Luigija Carafe della Stadera. [5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ferri, p. 15
  2. AA. VV., Lombardia, p. 140
  3. Sabbioneta, pp. 20-23
  4. Treccani.it. Sabbioneta
  5. Ferri, p. 133

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • AA. VV., Giulio Romano, Electa, Venezia 1989.
  • AA. VV., Lombardia, T.C.I., Milano 1999.
  • Edgarda Ferri, Il sogno del principe Vespasiano Gonzaga e l'invenzione di Sabbioneta, Le Scie Mondadori, Milano 2006.
  • Sabbioneta, Guide Artistiche Electa Elemond Editori Associati, Electa, Milano 1991.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]