Vojvodina Livonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vojvodina Livonija
Księstwo Inflanckie (poljsko)
Herzogtum Livland (nemško)
Ducatus Ultradunensis (latinsko)
Baltski grb
1561–1621
 
Republika obeh narodov

Grb

Republika obeh narodov z glavnimi podenotami po Deulinskem premirju iz leta 1618. Na zemljevidu so vrisane meje sedanjih dražav.[1]
Glavno mesto Fellin (Viljandi)
Vlada Kneževina
Veliki vojvoda Litve in kralj Poljske
 -  1561–1572 Sigismund II. Avgust
 -  1573–1575 Henrik III. de Valois
 -  1576–1586 Štefan Báthory in Ana Jagelo
 -  1588–1621 Sigismund III. Poljski
Guverner
 -  1566–1578 Jan Hieronimowicz Chodkiewicz
Zgodovinsko obdobje zgodnji novi vek
 -  Vilenski sporazum 2. november 1561
 -  poljsko švedske vojna (1621–1625) 1620–1622
 -  Altmarški sporazum 25. september 1629 1621
 -  prva delitev Poljske 5. avgust 1772

Vojvodina Livonija[2] (poljsko Księstwo Inflanckie,[3] litovsko Livonijos kunigaikštystė, estonsko Üleväina-Liivimaa hertsogkond, latvijsko Pārdaugavas hercogiste), znana tudi kot Poljska Livonija ali Provinca Livonija,[4] je bila v letih 1561 do 1621 vojvodina Velike litovske kneževine in kasneje Republike obeh narodov. Njeno ozemlje je obsegalo dele sedanje severne Latvije in južne Estonije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Livonija je postala del Velike litovske kneževine leta 1561, ko je bil z Vilenskim sporazumom sekulariziran Livonski red in med livonsko vojno razpuščena Livonska konfederacija. Na delu Livonije je bila ustanovljena Vojvodina Kurlandija in Semigalija, medtem ko sta jugozahodni del sedanje Estonije in severovzhod sedanje Latvije pripadla Veliki litovski kneževini.

Leta 1566 je bila skladno s Sporazumom o združitvi, sklenjenim med zemljiškimi posestniki v Livoniji in oblastmi v Litvi, razglašena Vojvodina Livonija. Prvi guverner vojvodine je bil Jan Hieronimowicz Chodkiewicz (1566–1578). Njegov sedež je bil v gradu Sigulda (Latvija). Vojvodina je bila v litovski domeni do leta 1569, ko sta se Litva in Poljska z Lublinskim sporazumom združili v Republiko obeh narodov. Vojvodina je postala del Republike.

Večji del vojvodine je med poljsko-švedskimi vojnami osvojilo Švedsko cesarstvo. Švedske osvojitve so bile priznane z Altmarškim premirjem leta 1629. Rebublika obeh narodov je obdržala jugozahodne dele Vojvodine Venden in jo preimenovala v Livonsko vojvodstvo s prestolnico Daugavpils (Dyneburg). Stanje je ostalo nespremenjeno do prve delitve Poljske leta 1772, ko je ruska carica Katarina Velika Livonijo priključila k svojemu carstvu. Ruski carji so k svojin nazivom dodali naziv "veliki vojvoda Livonije".

Administrativne enote[uredi | uredi kodo]

  • Dorpatsko vojvodstvo (1598-1620. leta)
  • Parnavsko vojvodstvo (1598-1620. leta)
  • Vendensko vojvodstvo (1598-1620. leta)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Otok Oesel je kljub temu, da je pobarvan zeleno, do leta 1645 pripadal Danski. Švedska ge je skupaj z Gotlandom dobila po Drugem brömsebrojskem sporazumu (1645).
  2. Trade, Diplomacy and Cultural Exchange: Continuity and Change in the North. str. 17. ISBN 90-6550-881-3.
  3. Bojtár, Endre. Foreword to the Past. str. 176. ISBN 978-963-9116-42-9.
  4. Plakans, Andrejs (2011). A Concise History of the Baltic States. Cambridge University Press. str. 95. ISBN 0-521-54155-7.