Vojna četrte koalicije

Vojna četrte koalicije
Del napoleonskih vojn in koalicijskih vojn
Francoska vojska leta 1806 koraka skozi Berlin.
Datum oktober 1806 – julij 1807 Prizorišče Saška, Prusija, Poljska, Vzhodna Prusija, Vlaška, Moldavija Izid Odločilna francoska zmaga: Tilsitske pogodbe Prusija izgubi polovico svojega ozemlja Ustanovitev Varšavskega vojvodstva Kraljevina Saška se pridruži CRenski zvezi Francosko-rusko zavezništvo ustanovitev celinske blokade Sovražnosti so se nadaljevale pozneje leta 1807 z začetkom polotoške vojne v Iberiji in se razširile leta 1809 z ustanovitvijo Pete koalicije proti Franciji
Udeleženci
Četrta koalicija: Prusija Ruski imperij Združeno kraljestvo Kraljevina Saška (do 11. decembra 1806) Švedska Kraljevina Sicilija	Prvo francosko cesarstvo Španski imperij Renska zveza Bavarska Volilna kneževina Bavarska Württemberg Kraljevina Saška (po 11 Decembru 1806) Italijanska republika (Napoleonova) Neapelj Kraljestvo Etrurija Kraljevina Holandija Švica poljski uporniki in prostovoljci
Poveljniki in vodje
Friderik Viljem III. Pruski Karel Viljem Ferdinand, grof Brunswiški † Friderik Louis, princ Hohenlohe-Ingelfingenški princ Louis Ferdinand Pruski (1772–1806) † Eugene Frederick Henry, vojvoda württemberški Ernst von Rüchel Gebhard Leberecht von Blücher Bogislav Friedrich Emanuel grof Tauentzienški Ludwig Yorck von Wartenburg Friedrich Adolf, grof Kalckreuthski Anton Wilhelm von L'Estocq Aleksander I. Levin August Gottlieb Theophil von Bennigsen Dimitrij Vladimirovič Golicin Mihail Kutuzov Peter Ivanovič Bagration Gustav IV. Adolf Švedski Hans von Essen William Grenville, 1st Baron Grenville William Cavendish-Bentinck, 3rd Duke of Portland	Napoleon I. Louis Alexandre Berthier Louis-Nicolas Davout Jean Lannes Joachim Murat Nicolas Soult Michel Ney Pierre François Charles Augereau Edouard Mortier Jérôme Bonaparte Jean-Baptiste Bernadotte Louis Bonaparte Beauharnais Józef Poniatowski Henrik Dombrowski
Moč
200.000 140.000 20.000 20.000 10.000 Skupno: 390.000	200.000 24.000 10.000 6.000 30.000 12.000–20.000 20.000–40.000 6.000 Skupno: 310.000
Žrtve in izgube
700.000 mrtvih

Udeleženci vojne četrte koalicije. Modra: Koalicija in njene kolonije ter zavezniki. Zelena: Prvo francosko cesarstvo, njegovi protektorati, kolonije in zavezniki.

Četrta koalicija se je med letoma 1806 in 1807 borila v vojni proti Napoleonovemu Prvemu francoskemu cesarstvu. Koalicija je bila poražena.

Med državami v koaliciji so bile Prusija, Rusija, Kraljevina Saška, Švedska in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske. Več članic koalicije se je pred tem borilo proti Franciji v vojni tretje koalicije in med vojnama ni bilo miru. 9. oktobra 1806 se je Prusija pridružila novi koaliciji, saj se je bala, da Francija postaja močnejša, potem ko je premagala Avstrijsko cesarstvo in ustanovila Rensko konfederacijo. Prusija in Rusija sta se pripravili na novo kampanjo. Pruske čete so se premaknile na Saško.

14. oktobra 1806 so Francozi v bitki pri Jeni-Auerstadtu premagali prusko vojsko. Nato so francoske sile zasedle Prusijo in zavzele Berlin. Kasneje so napredovale proti Poljski in Rusiji. 7. in 8. februarja 1807 sta se francoska in ruska vojska spopadli v bitki pri Eylauu. Jasnega zmagovalca ni bilo. 14. junija 1807 so Francozi premagali Ruse v bitki pri Friedlandu. Julija 1807 je Francija sklenila mir z Rusijo, s čimer se je vojna končala. Napoleon je tako postal vladar večine zahodne in srednje Evrope. Izjeme so bile Španija, Portugalska, Avstrija in nekaj manjših držav. Te so lahko ostale neodvisne.

Čeprav se je četrta koalicija končala, je Velika Britanija ostala v vojni s Francijo. Kasneje istega leta se je začela polotoška vojna v Iberiji.