Pojdi na vsebino

Viteški red Božjega groba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Viteški red Božjega groba
Equestrian order of the Holy Sepulchre
Viteški red Božjega groba v Jeruzalemu
Ordo Equestris Sancti Sepulcri Hierosolymitani
Grb Reda Božjega groba
OkrajšavaOESSH
Nastanekok. 1099 (1099)
UstanoviteljGodfrej Bouillonski
Kraj ustanovitveCerkev Božjega groba
TipViteški red
NamenPodpora navzočnosti krščanstva v Sveti deželi
SedežPalazzo Della Rovere
Kraj
Regija delovanja
univerzalnost
Članice
30,000
papež
kardinal Fernando Filoni
Latinski patriarh Jeruzalema kardinal Pierbattista Pizzaballa
Glavni organ
Veliki magisterij reda
Krovna organiacija
Sveti sedež
Pripadnost
Spletna stranoessh.va
Nekdaj imenovana


Stopnje reda vitezov Božjega groba
Nagrado podeli Red Božjega groba
Vrstaredovna imenovanja in odlikovanja
Statusaktiven
Vrstni red
Naslednji (višji)
vitez/dama z verižico
vitez/dama z velikim križem (KGCHS/DGCHS)
vitez/dama z zvezdo (KC*HS/DC*HS)
vitez poveljnik/viteška poveljnica (KCHS/DCHS)
Naslednji (nižji)vitez/dama (KHS/DHS)

nadomestni trak

Viteški red Božjega groba v Jeruzalemu (latinsko Ordo Equestris Sancti Sepulcri Hierosolymitani; angleško Equestrian Order of the Holy Sepulchre of Jerusalem; OESSH), imenovan tudi »red Božjega groba« ali »vitezi Božjega groba«, je katoliški viteški red pod patronatom Svetega sedeža.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Red s prekinitvijo deluje vse od časa križarskih vojn, ponovno pa ga je potrdil blaženi papež Pij IX. leta 1847. Od te obnovitve deluje pod patronatom vsakokratnega papeža oz. Svetega sedeža.

Sedež in razširjenost reda

[uredi | uredi kodo]

Sedež viteškega reda je v Palazzo Della Rovere v Rimu, njegova uradna cerkev pa Sant'Onofrio na Gianicolu v Rimu, v neposredni bližini Vatikanskega mesta.[1] Ocenjuje se, da ima današnji red okoli 30.000 vitezov in vitezinj v 60 pokrajinah po vsem svetu.[2]

Organiziranost

[uredi | uredi kodo]

Ker mednarodno priznani viteški red deluje pod patronatom Svetega sedeža, je vsakokratni papež vrhovni suveren reda. Red imenuje in potrjuje kanonike ter viteze, katerih glavna naloga je »podpiranje krščanske prisotnosti v Sveti deželi«.[3]

Hierarhija in stopnje reda

[uredi | uredi kodo]

Veliki mojster reda je kardinal Fernando Filoni, vrhovni predstojnik (veliki prior) »ex officio« pa Latinski jeruzalemski patriarh, katerega funkcijo sedaj opravlja kardinal Pierbattista Pizzaballa.

Stopnje reda

[uredi | uredi kodo]

1. vitez / dama (KHS/DHS)
2. vitez poveljnik / viteška poveljnica (KCHS/DCHS)
3. vitez / dama z vencem (KC*HS/DC*HS)
4. vitez / dama z velikim križem (KGCHS/DGCHS)
5. vitez / dama z verižico

način nošnje stopenjskih redov (pri moških)

Zavetnik reda

[uredi | uredi kodo]

Leta 1994 je papež Janez Pavel II. razglasil Devico Marijo za zavetnico reda, z imenovanjem: »Blažena Devica Marija, Kraljica Palestine« (arabsko in angleško: »Deir Rafat, Blessed Virgin Mary, Queen of Palestine«).[4]

Red Božjega groba v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]

Viteški red Božjega groba v Jeruzalemu v Sloveniji deluje šele od leta 2001. Prvi slovenski vitezi so bili umeščeni tedaj in so takrat sestavljali najmanjšo organizacijsko enoto, t.i. magistralno delegacijo. Ob naslednji investituri leta 2004 so se številčno že dovolj okrepili, da so smeli oblikovati samostojno namestništvo. Poglavitna cilja Reda sta duhovna in materialna podpora kristjanom v Sveti deželi ter skrb za osebno duhovno rast vitezov in dam.

Veliki mojster reda, kardinal Fernando Filoni, je 20. maja 2025 imenoval za novega prestojnika reda v Sloveniji odvetnika Iztoka Starca, iz Župnije Leskovec pri Krškem. V redu (v Sloveniji) je sedaj 45 članov, so pa začeli tudi priprave usposabljanja in sprejema novih kandidatov.[5]


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »History«. Equestrian Order of the Holy Sepulchre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2025. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  2. »About us«. Equestrian Order of the Holy Sepulchre. Pridobljeno 29. decembra 2023.[mrtva povezava]
  3. »History - Equestrian Order of the Holy Sepulchre of Jerusalem« (v angleščini). Vatikan: Vatican.va. Pridobljeno 12. marca 2025.
  4. »The Blessed Virgin Mary Queen of Palestine« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2024. Pridobljeno 8. avgusta 2024.
  5. »Iztok Starc novi predstojnik Viteškega reda Božjega groba«. Družina. Zv. 47, št. 4. junij 2025. Družina d.d. Pridobljeno 6. junija 2025.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
(angleško)

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
(latinsko)
  • De perenni Cultu Terra Sancta (1555), Venice 1572, by Boniface of Ragusa
  • Liber De perenni Cultu Terrae Sanctae Et De Fructuosa eius Peregrinatione, Venice 1573, by Boniface of Ragusa
(francosko)
  • Discours du voyage d'Outre Mer au Sainct Sépulcre de Iérusalem, et autres lieux de la terre Saincte, Lyon 1573, by Antoine Régnault
  • F. Pasini Frassoni: Histoire de l’Ordre Militaire du Saint Sepulchre de Jérusalem. Collegio Araldica. Roma, 1910.
(nemško)
  • Michael F. Feldkamp: Vom Jerusalempilger zum Grabesritter. Geschichte des Ritterordens vom Heiligen Grab (= Propyläen des christlichen Abendlandes. Band 1). Heimbach/Eifel 2016, ISBN 978-3-86417-055-3.
  • Barbara Vosberg: Deutsche Katholiken und das Heilige Land, im Spiegel der Publikationen des Deutschen Vereins vom Heiligen Land und der Deutschen Statthalterei des Ritterordens vom Heiligen Grab zu Jerusalem 1855–1970. Aschendorff, Münster 2019, ISBN 978-3-402-13414-6.
  • Jakob Hermens: Der Orden vom heil. Grabe. L. Schwann´sche Verlagsbuchhandlung. Neuss/Köln, 1870.
  • Valmar Cramer: Der Ritterorden vom Hl. Grabe von den Kreuzzügen bis zur Gegenwart. Auflage=1. Verlag=J. P. Bachem. Köln, 1952.
(italijansko)
  • Kaspar Elm: Militia Sancti Sepulcri. Idea e instituzioni. Atti del Colloquio Internazionale tenuto presso la Pontifica Università del Laterano, 10–12 aprile 1996. Città del Vaticano, 1998.
  • Heinrich Schneider: Die Ritter vom Heiligen Grab zu Jerusalem: Tradition und Gegenwart einer geistlichen Gemeinschaft. Verlag Tyrolia, 2010. Seiten 178. ISBN=978-3-7022-3099-9

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]