Virusna hemoragična mrzlica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Virusne hemoragične mrzlice
Klasifikacija in zunanji viri
Sestri ob bolnici z imenom Mayinga N'Seka; Mayinga je bila zdravstvena sestra, ki se je leta 1976 okužila z ebolo med izbruhom bolezni v takratnem Zairu. Nekaj dni kasneje je umrla zaradi hudih notranjih krvavitev.
MKB-10 A90-A99
eMedicine article/830594
MeSH D006482


Virusne hemoragične mrzlice (krat. VHM) oziroma virusne hemoragične vročice so virusne bolezni, ki so razširjene po vsem svetu[1] in ki jih povzročajo arenavirusi, bunyavirusi, filovirusi, flavivirusi in rabdovirusi. Naravni rezervoar virusov so glodavci in nekatere druge živali, prenašajo se preko členonožcev ali pri stiku z živalskimi iztrebki in sečem, med ljudmi pa s telesnimi izločki in krvjo. Začetni simptomi so vročina, bolečine v mišicah, izčrpanost, pri hujših primerih krvavitve v kožo, notranje organe in iz telesnih odprtin; pri fatalnih primerih sledi šok, koma, delirij, konvulzije in večorganska odpoved.[2]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Med znaki in simptomi virusnih hemoragičnih mrzlic so po definiciji krvavitve in vročina.

Skupno vsem virusnim hemoragičnim mrzlicam so vpliv na številne organe in poškodbe krvnih žil. Nekatere virusne hemoragične mrzlice povzročajo blago obliko bolezni, medtem ko določene, na primer ebola ali marburška vročica, potekajo v zelo hudi obliki in lahko povzročijo smrt.[3] Simptomi se lahko razlikujejo. Bolezen nastopi po kratki inkubacijski dobi, ki je redko daljša od 21 dni. Začetni simptomi so neznačilni in zajemajo vročino, utrujenost, vrtoglavico, bolečine v mišicah, kosteh, sklepih, za prsnico in v žrelu, glavobol, splošno oslabelost.[1][4] Pri kliničnem pregledu so običajno vidne krvavitve v veznico, na koži pa je viden iuzpuščaj. Bolniki s hudo obliko bolezni lahko krvavijo v podkožje, notranje organe ali iz telesnih odprtin.[1] Krvavitve običajno niso življenjsko ogrožajoče.[5] Pri hudih oblikah bolezni lahko pride tudi do šoka, odpovedi ledvic in prizadetosti živčevja s komo, delirijem in krči.[1]

Povzročitelji[uredi | uredi kodo]

Prepoznanih je pet družin RNK-virusov, ki lahko pri človeku povzročijo virusno hemoragično mrzlico:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Lejko Zupanc T. Virusne hemoragične mrzlice. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 523-529.
  2. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?sl=61&dictionaries=95&query=vro%C4%8Dica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 8. 2017.
  3. ^ https://medlineplus.gov/hemorrhagicfevers.html, vpogled: 22. 8. 2017.
  4. ^ http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/viral-hemorrhagic-fevers/symptoms-causes/dxc-20180483, vpogled: 22. 8. 2017.
  5. ^ https://www.cdc.gov/vhf/index.html, vpogled: 22. 8. 2017.
  6. ^ https://www.cdc.gov/vhf/virus-families/arenaviridae.html, vpogled: 22. 8. 2017.
  7. ^ https://www.cdc.gov/vhf/virus-families/filoviridae.html, vpogled: 22. 8. 2017.
  8. ^ Grard G, Fair JN, Lee D, et al. (September 2012). "A novel rhabdovirus associated with acute hemorrhagic fever in central Africa". PLoS Pathog. 8 (9): e1002924. PMC 3460624. PMID 23028323. doi:10.1371/journal.ppat.1002924.