Vicinalnost (kemija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
2,3-dibromobutan (na levi) in 1,3-dibromobutan (na desni). Ogljika, ki vsebujeta vicinalne funkcionalne skupine, sta označena z rdečo barvo.

V kemiji je vicinalnost (iz lat. vicinus = sosed), skrajšano vic-, lastnost kateregakoli para funkcionalnih skupin, vezanega na dva sosednja ogljikova atoma (npr. 1,2-razmerje).

Primer: molekula 2,3-dibromobutana vsebuje dva vicinalna bromova atoma, medtem ko ju 1,3-dibromobutan ne.

Prav tako v gem-dibromidu predpona gem-, skrajšano od geminalni, pomeni, da sta oba bromova atoma vezana na isti atom (npr. 1,1-razmerje).

Primer: 1,1-dibromobutan je geminalen.

Razmeroma manj pogosto se uporablja izraz hominalni (hom-) kot deskriptor za funkcionalne skupine, ki so v 1,3-razmerju.[1]

Tako kot druge tovrstni koncepti, kot so sin-, anti-, ekso- ali endo-, deskriptor vic- pomaga razložiti, kako so različni deli molekule povezani med seboj bodisi strukturno ali prostorsko. Pridevnik vicinalni se včasih uporablja omejeno na tiste molekule z dvema enakima funkcionalnima skupinama. Izraz se lahko razširi tudi za substituente na aromatskih obročih.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nickon, Alex; Silversmith, Ernest F. (1987). Organic Chemistry: The Name Game. New York: Pergamon Press. ISBN 0-08-034481-X.