Via Maris

Via Maris ali Horova pot (Predloga:Jezik-egy) je bila starodavna trgovska pot iz zgodnje bronaste dobe, ki je povezovala Egipt s Sirijo, Anatolijo in Mezopotamijo. Potekala je vzdolž sredozemske obale današnjega Egipta, Izraela, Turčije in Sirije.^[1]

Njeno latinsko ime Via Maris, dob. »pot ob morju« in je prevod grškega izraza ὁδὸν θαλάσσης (odón thalássis, dob. »obmorska pot«) v Septuaginti (Iz 9,1). Grški izraz jer prevod hebrejskega דֶּ֤רֶךְ הַיָּם֙.^[2] Via Maris je bila najpomembnejša pot iz Egipta v Sirijo (Rodovitni polmesec).^[3] Njena druga imena so bila Filistejska pot,^[4] Velika magistralna cesta^[5]^[6] in Mednarodna obalna cesta.^[7]

Via Maris je bila skupaj s Kraljevo cesto ena glavnih trgovskih poti, ki je povezovala Egipt in Levant z Anatolijo in Mezopotamijo. Via Maris so prečkale tudi druge trgovske poti, tako da je bilo mogoče potovati iz Afrike v Evropo in iz Azije v Afriko. Začela se je v al-Kantari in se nadaljevala proti vzhodu do Peluzija, pri čemer je sledila severni obali Sinaja skozi El-Ariš in Rafah. Od tam je sledila obali Kanaana skozi Gazo, Aškelon, Isdud in Afek, pri čemer se je izognila rekama Jarkon in Dor, in potem zavila proti vzhodu skozi Megido in dolino Jezreel, dokler ni dosegla Tiberije ob Galilejskem jezeru. Tam se je ponovno obrnila proti severu vzdolž obale jezera in šla skozi Migdal, Kafarnaum in Hazor. Iz Hazorja je prečkala severno reko Jordan na mestu, ki je kasneje postalo znano kot Jakobov brod, nato pa se je strmo vzpenjala čez Golansko višavje in se vila proti severovzhodu v Damask. Tu so lahko popotniki nadaljevali po Kraljevi cesti do reke Evfrat ali proti severu v Anatolijo.

Ime in polemike

Zgodovinsko ime, ki je bilo v rabi v starem Egiptu, je bilo "Horova pot".^[8] Po mnenju profesorja Ansona Raineyja^[9] ime Via Maris izhaja iz latinskega prevoda izraza "po poti ob morju"^[10] v hebrejski Bibliji (8:23). Prerok Izaija je verjetno mislil na pot od Dana do morja pri Tiru, ki poteka skozi Abel-bet-maaho,^[11] ki je označevala severno mejo Izraela v času asirske osvojitve. To pot od Egipta do Damaska je Barry J. Beitzel v delu The New Moody Atlas of the Bible (2009), str. 85, označil kot Velika magistralna cesta. To ime uporablja tudi nekaj drugih avtorjev, medtem ko Carl G. Rasmussen v Zondervan Atlas of the Bible (2010), str. 32, opozarja na tradicionalno napačno poimenovanje in pot Egipt–Damask imenuje mednarodna severno-južna pot. Različni avtorji štejejo za Via Maris pot med Tirom in Damaskom in pot od Akre do Kedeša v Galileji, ki poteka nekoliko južneje in ne sega tako daleč v notranjost.

Sklici

↑ Aharoni, Yohanan (1979). The land of the Bible : a historical geography. Internet Archive. Philadelphia: Westminster Press. str. 16. ISBN 978-0-664-24266-4.
↑ Köhler, Ludwig; Baumgartner, Walter; Richardson, Mervyn E. J. (2001). The Hebrew and Aramaic lexicon of the Old Testament (2 vol. study ed., unabridged. izd.). Leiden: Brill Publishers. ISBN 978-90-04-12445-5.
↑ Mazar, Amihay (1992). Archaeology of the land of the Bible, 10,000-586 B.C.E. Internet Archive. New York: Doubleday. str. 8, 233. ISBN 978-0-385-42590-2.
↑ »Via Maris«. www.jewishvirtuallibrary.org. Pridobljeno 17. julija 2025.
↑ "Northern Exposure: Launching Excavations at Tell Abil el-Qameḥ" (Abel Beth Maacah), str. 32, in Strata: Bulletin of the Anglo-Israel Archaeological Society, 2013, Vol. 31
↑ Beitzel, Barry J. (2009). The Moody atlas of the Bible. Internet Archive. Chicago, Ill.: Moody Publishers. str. 233. ISBN 978-0-8024-0441-1.
↑ Barry J. Beitzel, "Bible Lands: How to Draw Ancient Highways on Biblical Maps", Bible Review 4:5, October 1988
↑ Hoffmeier, James. »"A Highway out of Egypt": the Main Road from Egypt to Canaan«. Desert Road Archaeology Archaeology in Ancient Egypt and Beyond. (Eds. F. Förester & H. Reimer; Africa Praehistorica 26, Köln: Heinrich-Barth-Institut).
↑ Anson Rainey, "Toponomic Problems (cont.)" in Tel Aviv 8 (1981), cited after Stephen Langfur, The "Via Maris" (netours.com) Arhivirano 2015-09-15 na Wayback Machine., cf. also Anson F. Rainey and R. Steven Notley's Carta's New Century Handbook and Atlas of the Bible(2007), str. 76: "The coastal trunk route (popularly and wrongly called Via Maris),..."
↑ Izaija 9:1
↑ Nava Panitz-Cohen et al., "Northern Exposure: Launching Excavations at Tell Abil el-Qameḥ" (Abel Beth Maacah), p. 32 in Strata: Bulletin of the Anglo-Israel Archaeological Society, 2013, Vol. 31

[1] Aharoni, Yohanan (1979). The land of the Bible : a historical geography. Internet Archive. Philadelphia: Westminster Press. str. 16. ISBN 978-0-664-24266-4.

[2] Köhler, Ludwig; Baumgartner, Walter; Richardson, Mervyn E. J. (2001). The Hebrew and Aramaic lexicon of the Old Testament (2 vol. study ed., unabridged. izd.). Leiden: Brill Publishers. ISBN 978-90-04-12445-5.

[3] Mazar, Amihay (1992). Archaeology of the land of the Bible, 10,000-586 B.C.E. Internet Archive. New York: Doubleday. str. 8, 233. ISBN 978-0-385-42590-2.

[4] »Via Maris«. www.jewishvirtuallibrary.org. Pridobljeno 17. julija 2025.

[5] "Northern Exposure: Launching Excavations at Tell Abil el-Qameḥ" (Abel Beth Maacah), str. 32, in Strata: Bulletin of the Anglo-Israel Archaeological Society, 2013, Vol. 31

[6] Beitzel, Barry J. (2009). The Moody atlas of the Bible. Internet Archive. Chicago, Ill.: Moody Publishers. str. 233. ISBN 978-0-8024-0441-1.

[7] Barry J. Beitzel, "Bible Lands: How to Draw Ancient Highways on Biblical Maps", Bible Review 4:5, October 1988

[8] Hoffmeier, James. »"A Highway out of Egypt": the Main Road from Egypt to Canaan«. Desert Road Archaeology Archaeology in Ancient Egypt and Beyond. (Eds. F. Förester & H. Reimer; Africa Praehistorica 26, Köln: Heinrich-Barth-Institut).

[9] Anson Rainey, "Toponomic Problems (cont.)" in Tel Aviv 8 (1981), cited after Stephen Langfur, The "Via Maris" (netours.com) Arhivirano 2015-09-15 na Wayback Machine., cf. also Anson F. Rainey and R. Steven Notley's Carta's New Century Handbook and Atlas of the Bible(2007), str. 76: "The coastal trunk route (popularly and wrongly called Via Maris),..."

[10] Izaija 9:1

[11] Nava Panitz-Cohen et al., "Northern Exposure: Launching Excavations at Tell Abil el-Qameḥ" (Abel Beth Maacah), p. 32 in Strata: Bulletin of the Anglo-Israel Archaeological Society, 2013, Vol. 31

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]