Vermontska republika
State of Vermont | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1777–1791 | |||||||||||||||
.svg) Great Seal
| |||||||||||||||
| Geslo: Freedom and Unity (na Great Seal) Stella quarta decima (Angleško: the fourteenth star; Vermont copper) | |||||||||||||||
 Republika Vermont, 1777–1791.[b] | |||||||||||||||
| Glavno mesto |
| ||||||||||||||
| Skupni jeziki | |||||||||||||||
| Vlada | Republika z izvršnim guvernerjem | ||||||||||||||
| Guverner | |||||||||||||||
• 1778–1789 | Thomas Chittenden | ||||||||||||||
• 1789–1790 | Moses Robinson | ||||||||||||||
• 1790–1791 | Thomas Chittenden[c] | ||||||||||||||
| Zakonodajalec | Predstavniški dom svobodnih občanov Vermonta | ||||||||||||||
| Zgodovinska doba | Zgodnje moderno obdobje | ||||||||||||||
• neodvisnost | Januar 15, 1777 | ||||||||||||||
• Vstop v Unijo z Združenimi državami | Marec 4, 1791 | ||||||||||||||
| Valuta | Vermont copper | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
| Danes del |  Vermont | ||||||||||||||
Vermontska republika, takrat uradno znana kot država Vermont, je bila neodvisna država v Novi Angliji, ki je obstajala od 15. januarja 1777 do 4. marca 1791.[2] Država je bila ustanovljena januarja 1777, ko so se sestali delegati iz 28 mest in razglasili neodvisnost od jurisdikcij in zemljiških zahtev britanskih kolonij province Quebec (1763–1791), province New Hampshire in province New York. Republika je obstajala naslednjih štirinajst let, čeprav brez diplomatskega priznanja s strani katere koli tuje sile. 4. marca 1791 je bila sprejeta v Združene države kot zvezna država Vermont, pri čemer so ustava in zakoni neodvisne države še naprej veljali po sprejemu.[3]
Delegati so prepovedali suženjstvo odraslih znotraj svoje republike, čeprav je vermontska ustava še naprej dovoljevala zasužnjevanje moških, mlajših od 21 let in žensk, mlajših od 18 let. Mnogi Vermontčani so sodelovali v ameriški revoluciji na strani revolucije, vendar konfederacijski kongres ni priznal neodvisnosti Vermonta (takrat znanega tudi kot New Hampshire Grants) zaradi ugovorov New Yorka, ki je imel nasprotujoče si premoženjske zahtevke.[4][5] V odgovor na to so člani, ki so zastopali Vermont, vodili pogajanja o pridružitvi Provinci Quebec, ki so jih Britanci sprejeli in ponudili radodarne pogoje za ponovno združitev republike. Ko so se Britanci leta 1781 predali pri obleganju Yorktowna, pa je ameriška neodvisnost postala očitna. Vermont, ki je kasneje na treh straneh mejil na ozemlje ZDA, je končal pogajanja z Veliko Britanijo in se namesto tega pogajal o pogojih, da bi postal del Združenih držav.[6]
Mnogi državljani so se raje zavzemali za politično združitev z Združenimi državami kot za popolno neodvisnost. Čeprav konfederacijski kongres ni dovolil sedeža za Vermont, je Vermont za promocijo svojih interesov angažiral Williama Samuela Johnsona, ki je zastopal Connecticut.[7] Leta 1785 je generalna skupščina Vermonta Johnsonu podelila lastništvo nekdanjega King's College Tract kot obliko nadomestila za zastopanje Vermonta.[8]
Green Mountain Boys
[uredi | uredi kodo]Green Mountain Boys je bila prostovoljna vojaška enota, ki se je borila proti Britanskemu imperiju v ameriški vojni za neodvisnost. Ime so dobili po zelenih gorah, ki so dale ime Vermontu ("Les verts Monts").
Green Mountain Boys so nastali iz zemljiškega spora. Po letu 1749 je Benning Wentworth, britanski guverner New Hampshira, dodeljeval zemljo v današnjem Vermontu vsakomur v sistemu dodeljevanja, s katerim je obogatel sebe in svojo družino. Po koncu francoske in indijanske vojne se je tam močno povečala naseljenost. Provinca New York je prav tako dodeljevala zemljo tam, pogosto so se ta dodeljevanja prekrivala z dodeljevanji kolonije New Hampshire. Ta problem je leta 1764 rešil kralj Jurij III., ki je pravico do dodeljevanja zemlje dodelil New Yorku (New Hampshire Grants). Green Mountain Boys so bili posledično ustanovljeni 24. oktobra 1764 in so jih sestavljali miličniki, ki so se pod vodstvom Ethana Allena branili pred kolonialno vladavino New Yorka.
Med ameriško revolucijo so se Green Mountain Boys borili proti Britancem. V bitki pri Ticonderogi 10. maja 1775 so zavzeli britansko utrdbo z le 85 možmi proti 52 branilcem, ne da bi utrpeli resne poškodbe ali celo izgube na obeh straneh. Izstreljen je bil le en sam strel. Druge pomembne operacije so imeli v bitki pri Benningtonu in bitki pri Hubbardtonu. Green Mountain Boys so po letu 1783 (Pariški mir) tvorili hrbtenico nove vojske Republike Vermont.
Šele leta 1791 se je Vermont kot 14. država pridružil Združenim državam.
Kot naslednik se danes šteje Nacionalna garda Vermonta, ki še danes nosi zastavo Green Mountain Boys.
Znani člani Green Mountain Boys
[uredi | uredi kodo]- Ethan Allen – Vodja milice (general)
- Seth Warner – Vodja milice (polkovnik) (Ethanov bratranec)[9]
- Ira Allen – vodja milice in ustanovitelj Univerze v Vermontu (Ethanov brat)[10]
- Remember Baker – stotnik (Ethanov bratranec)[11]
- Ebenezer Allen – poročnik (Ethanov bratranec)[12]
- Matthew Lyon – poročnik in kasneje kongresnik[13]
- Thomas Rowley – pesnik, pripadnik milice in tiskovni predstavnik, imenovan tudi »Bard Zelenih gora«.[14]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- Brief claims to adjacent townships in New Hampshire and New York were made in 1781 as East Union and West Union counties respectively, but they were never formally annexed and Vermont rescinded the claims in 1782.[1]
- ↑ Brief claims to adjacent townships in New Hampshire and New York were made in 1781 as East Union and West Union counties respectively, but they were never formally annexed and Vermont rescinded the claims in 1782.[1]
- ↑ Left office to become US state governor.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Newberry Library Atlas of Historical County Boundaries Project. https://publications.newberry.org/ahcb/documents/VT_Consolidated_Chronology.htm#Consolidated_Chronology.
- ↑ Van DeWater, Frederic F. (1974) [1941]. The Reluctant Republic, Vermont 1724–1791. The Countryman Press. str. 195, 218–219. ISBN 978-0-914378-02-0.
- ↑ Van de Water, str. 337
- ↑ »Journals of the Continental Congress --MONDAY, JUNE 30, 1777«. memory.loc.gov.
- ↑ Onuf, Peter S. (1981). »State-Making in Revolutionary America: Independent Vermont as a Case Study«. Journal of American History. 67 (4): 806–7. doi:10.2307/1888050. JSTOR 1888050.
- ↑ Bemis, S. F. (1916). »Relations between the Vermont Separatists and Great Britain, 1789–1791«. American Historical Review. 21 (3): 547–560. doi:10.1086/ahr/21.3.547.
- ↑ Swift, Esther M. (1977). Vermont Place-Names, Footprints in History. The Stephen Greene Press. str. 282–283. ISBN 978-0-8289-0291-5.
- ↑ Swift, Esther M. (1977). Vermont Place-Names, Footprints in History. The Stephen Greene Press. str. 580, 587–588. ISBN 978-0-8289-0291-5.
- ↑ Michael A. Bellesiles: Revolucionarni izobčenci: Ethan Allen in boj za neodvisnost na zgodnji ameriški meji. 1993, stran 34.
- ↑ Henry Hall: Ethan Allen: Robin Hood iz Vermonta. 1892, stran 172.
- ↑ Emily Raabe: Ethan Allen: Fantje z Zelenih gora in pot Vermonta do državnosti. 2002, stran 740.
- ↑ Willard Sterne Randall: Ethan Allen: Njegovo življenje in čas. 2011, stran 261.
- ↑ James Fairfax McLaughlin: Matthew Lyon, kongresni Hampden. 1900, stran 116.
- ↑ Zvezni pisateljski projekt: Vermont: Vodnik po državi Zelenih gora. 1937, stran 70.
Nadlajnje branje
[uredi | uredi kodo]- Bemis, Samuel Flagg (1916). Relations between the Vermont separatists and Great Britain, 1789–1791.
- Bellesiles, Michael A. (1993). Revolutionary Outlaws: Ethan Allen and the Struggle for Independence on the Early American Frontier.
- Bryan, Frank & McClaughry, John (1989). The Vermont Papers: Recreating Democracy on a Human Scale. Chelsea Green Publishing. ISBN 978-0-930031-19-0.
- Graffagnino, J. Kevin (1978). »'The Vermont 'Story': Continuity And Change In Vermont Historiography«. Vermont History. 46 (2): 77–99.
- Onuf, Peter S. (marec 1981). »State-Making in Revolutionary America: Independent Vermont as a Case Study«. Journal of American History. 67 (4): 797–815. doi:10.2307/1888050. JSTOR 1888050.
- Orton, Vrest (1981). Personal Observations on the Republic of Vermont. Academy. ISBN 978-0-914960-30-0.
- Roth, Randolph A. (2003). The Democratic Dilemma: Religion, Reform, and the Social Order in the Connecticut River Valley of Vermont, 1791–1850.
- Shalhope, Robert E. (1996). Bennington and the Green Mountain Boys: The Emergence of Liberal Democracy in Vermont, 1760–1850. A standard scholarly history.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava) - Van de Water, Frederic Franklyn (1974). The Reluctant Republic: Vermont 1724–1791. The Countryman Press. ISBN 978-0-914378-02-0.
- The Constitution of the State of Vermont: A Facsimile Copy of the 1777 Original. The Vermont Historical Society. 1977.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Republic of Vermont at the Vermont Historical Society