Vemerana
Vemerana République indépendante de Vemarana
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1979–1980 | |||||||||
 Zastava | |||||||||
 Zemljevid otoka Espiritu Santo | |||||||||
| Status | Nepriznana država | ||||||||
| Glavno mesto | Luganville | ||||||||
| Vlada | Republika | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• ustanovitev | november 14 1979 | ||||||||
• ukinitev | avgust 31 1980 | ||||||||
| |||||||||
Vemerana ali Svobodna Republika Vemerana (francosko République indépendante de Vemarana) je bila kratkoživa nepriznana država na otoku Espiritu Santo v Oceaniji med 1979 in 1980. Otok se je hotel posebno osamosvojiti od francosko-britanske kolonialne oblasti, da bi preprečil pripadnost Vanuatuju, ki je v istem času postal samostojna država.[1]
Ozadje in vzroki želje za osamosvojitev
[uredi | uredi kodo]Otoki današnjega Vanuatuja (Novi Hebridi) so bili od 1887 pod sovladjem (kondominij) Francije in Velike Britanije. Na otoku Espiritu Santo je živela večja francoska skupnost, tudi staroselci so bili frankofonski. Ko je že potekal osamosvojitveni postopek Novih Hebridov, je bilo očitno, da bodo anglofonski otoki vodili novo državo.
Ugleden plemenski poglavar Jimmy Stevens »Moses« že je 27. decembra 1957 poskusil razglasiti samostojnost Espirituja Santa, toda je to francosko-angleško sovladje zavrnilo.
Leta 1960 se je začelo udejstvovati narodno gibanje Nagriamel na Espirituju Santu, ki mu je pozneje nastala separatistična frakcija Venemara (Jutranjica[1]). Francoski posestniki so podpirali obe gibanji, ker je bodoča anglofonska vlada načrtovala razdelitev zemljišč.[1] Drugi podpornik gibanj je bil podjetje Phoenix iz Združenih držav,[2] ki je bilo zainteresirano za ustanovitev davčne oaze na Espirituju Santu.[1]
Osamosvojitev
[uredi | uredi kodo]Leta 1979 je bila pred vrati osamosvojitev Vanuatuja. Stevens in trije člani gibanja (Georges Cronsteadt, Albert Ravutia in Alfred Maliu) so sprejeli sklep o ustanovitvi samostojne države na otoku, ki se imenuje Vemerana.[3] Francija je skrivoma podpirala osamosvojitveno prizadevanje zaradi francoskih prebivalcev na otoku.
28. maja 1980 je osemsto razkolnikov[1] (ki so bili oboroženi z loki in puščicami) zavzelo Luganville, središče otoka, kjer so razorožili policijo in si prilaščali njeno orožarno. Akcijo so podpirali tudi francoski prebivalci.[2]
Francoske in angleške vojaške enote so samo križemrok gledale dogodke.[1] Francozi, ker so bili na strani separatistov, so ovirali vojaški odgovor, čeprav niso hoteli konflikta z Angleži.[2] Stevens je v Luganvillu uradno sestavil svojo vlado,[1] medtem ko je lokalni poslanec francoske države priznal samostojnost Vemerane. Tudi Michael Oliver, ki je bil eden voditeljev podjetja Phoenix, je pozdravil odločitev Stevensa in njegovih pristašev ter jim je obetal naložbe in infrastrukturno razvijanje na otoku.[2]
Borba za otok
[uredi | uredi kodo]Vanuatujski predsednik Walter Lini je odredil blokirati Espiritu Santo, čeprav Vanuatu še ni imel vojske. S tem je izbruhnila t. i. kokosova vojna (angleško Coconut War).[4] Ker so Francozi še vedno podpirali separatiste, je Vanuatu do oktobra prekinil mednarodne odnose s Francijo.
Vanuatu in Vemerana sta najprej z razgovorom poskusila poravnati spor, ampak je možnost sporazuma propadla. Vmes so Angleži in Francozi zapustili Espiritu Santo, zato je Lini zaprosil Papuansko Novo Gvinejo in Salomonove otoke za pomoč proti Vemerani.[1]
Razkolniki Vemerane niso mogli zaustaviti papuanske čete, ker so komaj imeli strelna orožja.[2] Amnesty International je poročal o več nasilnih zlorabah, ki so jih storili papuanski vojaki na Espirituju Santu, ko so ponovno osvojili otok. Menda so vanuatujski policisti hujskali Papuance k nasilju.
Posledice
[uredi | uredi kodo]Papuanska vojska je prijela 760 ljudi, med njimi tudi Stevensa, ki je bil obsojen na štirinajset let zapora. Vanuatujci so odganjali dvatisoč Francozov iz Espirituja Santa in izgnali francosko govoreče politike iz države (kot Cronsteadta). Tudi so onemogočili v naslednjih letih gospodarskega razvoja na Espirituju Santu.
Do danes so poskusi ponovno vzpostaviti samostojnost otoka ali vsaj doseči njegovo avtonomijo.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 8 Ian MacDonald (15. maj 2021). »State of Vemarana (Vanuatu)«. CRW Flags (v angleščini). Pridobljeno 14. aprila 2026.
- 1 2 3 4 5 »NEW HEBRIDES: Coup in Paradise«. Time (v angleščini). 16. junij 1980. Pridobljeno 13. aprila 2026.[mrtva povezava]
- ↑ »Une compagnie de parachutistes est envoyée à Nouméa«. Le Monde (v angleščini). 21. junij 1980. Pridobljeno 14. aprila 2026.
- ↑ »Coconut War«. Grokipedia (v angleščini). Pridobljeno 14. aprila 2026.