Veliko suženjsko jezero
| Veliko suženjsko jezero | |
|---|---|
 plavajoče hiše v kraju Yellowknife na severni obali | |
  Veliko suženjsko jezero  Veliko suženjsko jezero | |
| Lega | Severozahodno ozemlje, Kanada |
| Vrsta jezera | ledeniško |
| Glavni dotoki | Suženjska reka, Hay |
| Glavni odtoki | Mackenziejeva reka |
| Površina porečja | 983.000 km² |
| Države porečja | Kanada |
| Maks. dolžina | 469 km [1] |
| Maks. širina | 203 km |
| Površina | 27.200 km² |
| Povp. globina | 73 m |
| Maks. globina | 614 m |
| Količina vode | 1115 km3 |
| Dolžina obale1 | 3057 km |
| Gladina (n.m.) | 156 m |
| Zmrznjeno | November - sreda junija |
| Naselja | Yellowknife, Hay, Behchoko, Fort Resolution, Lutselk'e, Hay River Reserve, Dettah, N'Dilo |
| 1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. | |
Veliko suženjsko jezero (angleško Great Slave Lake, francosko Grand lac des Esclaves) je ledeniško jezero, ki leži na severozahodu Severne Amerike. S površino preko 28.000 km² je za Velikim medvedjim jezerom drugo največje jezero, ki v celoti leži na ozemlju Kanade, peto največje v Severni Ameriki in deseto največje na svetu. Je tudi najgloblje jezero v vsej Severni Ameriki, saj doseže 614 m globine na najgloblji točki, povprečna globina pa znaša 73 m. Dolgo je 469 km in široko od 20 do 203 km.
Jezero je, enako kot Suženjska reka in Malo suženjsko jezero, posredno dobilo ime po lokalnih plemenih staroselcev. Pripadniki ljudstva Cree so namreč imeli navado, da zasužnijo premagana plemena in ko so pričeli trgovati z Evropejci, so s tem slabšalnim izrazom (v njihovem jeziku awonak) opisovali prebivalce okoliške regije.
Mesta ob jezeru so (v smeri urinega kazalca od vzhoda): Łutselk'e, Fort Resolution, Hay River, Hay River Reserve, Behchokǫ̀, Yellowknife, Ndilǫ in Dettah. Edina skupnost v vzhodnem delu območja je Łutselk'e, vasica s približno 350 prebivalci, večinoma Čipevjani iz plemena Dene, ter zapuščeno zimsko taborišče in postojanka družbe Hudson's Bay Company Fort Reliance. Ob južni obali, vzhodno od reke Hay, je zapuščeni rudnik Pine Point in mesto družbe Pine Point.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Avtohtona ljudstva so bila prva naseljenca okoli jezera po umiku ledeniškega ledu. Arheološki dokazi so razkrili več različnih obdobij kulturne zgodovine, vključno s kulturo Plana (8000 let pred sedanjostjo), arhaično Ščitno kulturo (6500 let), kulturo arktičnega majhnega orodja (3500 let) in kulturo Taltheilei Shale (2500 let pred sedanjostjo). Vsaka kultura je v arheološkem zapisu pustila poseben pečat glede na vrsto ali velikost kamnitega orodja.[2]
Veliko suženjsko jezero je bilo na evropskih zemljevidih vpisano med pojavom trgovine s krznom proti severozahodu od Hudsonovega zaliva sredi 18. stoletja. Ime Veliki suženj izvira iz angleškega prevoda eksonima Cree, Awokanek (Suženj), ki so ga imenovali Dene Tha. Sužnji so bila plemena Dene, ki so takrat živela na južnih obalah jezera.[3][4][5] Ker so francoski raziskovalci neposredno poslovali s trgovci iz plemena Cree, so veliko jezero imenovali Grand lac des Esclaves, kar je bilo sčasoma v angleščino prevedeno kot Veliko suženjsko jezero.[6]
V 1930-ih so na severnem kraku Velikega suženjskega jezera odkrili zlato. To odkritje je privedlo do ustanovitve mesta Yellowknife, ki je postalo glavno mesto severozahodnega dela območja. Leta 1960 so okoli zahodne strani jezera zgradili celoletno cesto; cesta je bila prvotno podaljšek Mackenziejeve ceste, vendar je postala znana kot cesta Yellowknife ali cesta 3.
24. januarja 1978 je sovjetski radarski oceanski izvidniški satelit Kosmos 954, ki je imel na krovu jedrski reaktor, padel iz orbite in razpadel. Kosi jedrskega jedra so padli v bližini Velikega suženjskega jezera. Del jedrskih odpadkov so odkrili v skupni vojaški operaciji kanadskih in ameriških oboroženih sil, imenovani Operacija Jutranja svetloba.[7]
Predlagano preimenovanje
[uredi | uredi kodo]Konec leta 2010 so bila številna krajevna imena na Severozahodnih ozemljih vrnjena v njihova avtohtona imena. Predlagano je bilo – zlasti zaradi omembe suženjstva – da se preimenuje tudi jezero. »Veliko suženjsko jezero je pravzaprav zelo grozno ime, razen če ste zagovornik suženjstva,« pravi Dëneze Nakehk'o, pedagog Severozahodnih ozemelj in ustanovni član organizacije Prvih narodov Dene Nahjo.[8] »To je čudovit kraj. Veličasten je; ogromen je. In mislim, da trenutno ime na zemljevidu ni primerno za ta kraj.« Kot alternativo je predlagal Tu Nedhé, Dene Soline v Chipewyanščini za jezero.[9] Predlagano je bilo tudi Tucho, izraz Dehcho Dene za jezero.
V 20. stoletju so pričeli Kanadčani izkoriščati zaloge rudnin (predvsem zlata) in odprli več rudnikov v okolici, v samem jezeru pa izvajajo komercialni ribolov. Območje ostaja redko poseljeno, z le nekaj manjšimi naselbinami ob obalah.
Geografija in okolje
[uredi | uredi kodo]
Reke Hay, Suženjska reka (ki vključuje tudi Peace), Lockhart in Taltson so njegovi glavni pritoki. Iz jezera odteka Mackenziejeva reka. Čeprav je zahodna obala porasla z gozdom, sta vzhodna obala in severni krak podobna tundri. Južna in vzhodna obala segata do roba Kanadskega ščita. Skupaj z drugimi jezeri, kot sta Veliko medvedje jezero in jezero Athabasca, je ostanek ogromnega ledeniškega jezera McConnell.
Jezero ima zelo nepravilno obalo. Vzhodni krak Velikega suženjskega jezera je poln otokov, območje pa je znotraj predlaganega narodnega parka Thaidene Nene. Polotok Pethei ločuje vzhodni krak na zaliv McLeod na severu in zaliv Christie na jugu. Jezero je vsaj delno zamrznjeno v povprečju osem mesecev v letu.
Glavni zahodni del jezera tvori zmerno globoko kotanjo s površino 18.500 km² in prostornino 596 km³. Ta glavni del ima največjo globino 187,7 m in povprečno globino 32,2 m.[10] Vzhodno sta zaliv McLeod (62°52′N 110°10′W / 62.867°N 110.167°W) in zaliv Christie (62°32′N 111°00′W / 62.533°N 111.000°W) veliko globlja, z največjo zabeleženo globino v zalivu Christie 614 m.[11]
Zaradi izvora v ledeniškem delovanju pleistocenske poledenitve na predkambrijske kamnine gorovja Kanadski ščit je po obliki močno razčlenjeno, sestavljata pa ga dva glavna dela: zahodna kotanja je razmeroma plitva in kalna, vzhodni rokav pa je globok, razbrazdan in bister, z nepregledno množico otokov in strmimi kamnitimi bregovi. Poleg tega ima še manjši severni rokav. Območje, v katerem leži, je v pasu borealnih gozdov tik pod mejo pasu tundre na severu sveta. Glavni pritok je Suženjska reka, ki prinaša le malo hranil, zato je raznovrstnost življenja v jezeru majhna. Večino leta ga prekriva led, ki je pozimi dovolj debel za vožnjo tovornih vozil.
Na nekaterih ravnicah, ki obkrožajo Veliko suženjsko jezero, so se oblikovala vrhunska poligonalna barja, katerih zgodnja nasledstvena faza pogosto sestavlja pionirska črna smreka (Picea mariana).[12]
Južno od jezera, v odročnem kotičku narodnega parka Wood Buffalo, je poletno območje oslovskega žerjava (Grus americana), gnezdišče ostankov jate, odkritih leta 1954.[13]
Ekologija
[uredi | uredi kodo]Suženjska reka zagotavlja porečje z visoko vsebnostjo hranil; zato je jezero, skupaj s splošno odsotnostjo onesnaženja in invazivnih vrst, bogato z vodnim življenjem glede na svoj biom. Med ribjimi vrstami so Coregonus clupeaformis, ameriška jezerska zlatovčica (Salvelinus namaycush), Stenodus nelma, evropska ščuka (Esox lucius) in Sander vitreus, cisco, menek (Lota lota), Pungitius pungitius in tudi Catostomus catostomus. Podnebne spremembe, zlasti krajši čas ledene odkritosti, vplivajo na populacije teh vrst. V jezeru so razširjeni tudi Coponožci.[14][15]
Vodna telesa in pritoki
[uredi | uredi kodo]Reke, ki se izlivajo v Veliko suženjsko jezero so (v smeri urinega kazalca od skupnosti Behchokǫ̀):[16][17]
- Emile River
- Snare River
- Wecho River
- Stagg River
- Yellowknife River
- Beaulieu River
- Waldron River
- Hoarfrost River
- Lockhart River
- Snowdrift River
- La Loche River
- Thubun River
- Terhul River
- Taltson River
- Suženjska reka
- Little Buffalo River
- Buffalo River
- Hay
- Mosquito Creek
- Duport River
- Marian Lake
- North Arm
- Yellowknife Bay
- Resolution Bay
- Deep Bay
- McLeod Bay
- Christie Bay
- Sulphur Cove
- Presqu'ile Cove
- Rocher River
- Frank Channel
Ledena cesta
[uredi | uredi kodo]Veliko suženjsko jezero ima eno ledeno cesto, znano kot ledena cesta Dettah. Gre za 6,5 km dolgo cesto, ki povezuje Yellowknife, glavno mesto severozahodnih ozemelj, z Dettahom, majhno ribiško skupnostjo Prvih narodov, ki je prav tako na Severozahodnih ozemljih. Poleti je do skupnosti treba priti 27 km po poti Ingraham.
V popularni kulturi
[uredi | uredi kodo]Od leta 2014 do 2016 je Animal Planet predvajal dokumentarno serijo z naslovom Ice Lake Rebels. Dogaja se na Velikem suženjskem jezeru in podrobno opisuje življenje lastnikov hiš na vodi na jezeru.[18]
6. in 7. sezona šova o preživetju Alone sta se dogajali ob obali vzhodnega kraka Velikega suženjskega jezera v subarktiki, približno 400 km južno od arktičnega kroga in približno 110 km južno od gozdne meje. Spremlja samodokumentirane vsakodnevne boje 10 posameznikov, ki preživijo sami v divjini čim dlje z omejeno količino opreme za preživetje.[19][20]
Roman Jamesa A. MichenerjaJourney iz leta 1989 opisuje skupino pionirjev, ki leta 1897 prečkajo jezero s čolnom.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Google Maps Distance Calculator (From Behchoko to the Slave River Delta it is 203 km and from the Mackenzie River to the furthest reaches of the East Arm it is 469 km)«. Pridobljeno 22. decembra 2014.
- ↑ W.C. Noble (1981) "Prehistory of the Great Slave Lake and Great Bear Lake Region," In: Handbook of the North American Indians - Subarctic, Volume Six. Smithsonian Institution.
- ↑ Waldman, Carl (2006). Facts on File Library of American History - Encyclopedia of Native American tribes. Infobase Publishing. p. 275. ISBN 9781438110103.
- ↑ Pritzker, Barry (2000). A Native American encyclopedia : history, culture, and peoples. Oxford University Press. p. 512. ISBN 9780195138979.
- ↑ Blake, Emily (4. februar 2020). »Yellowknife hotel with 'slave' in name stokes conversation on reclaiming Indigenous names«. cbc.ca.
- ↑ Alexander Mackenzie. Voyages from Montreal, on the River St. Lawrence, through the continent of North America, to the Frozen and Pacific Oceans; in the years 1789 and 1793. With a preliminary account of the rise, progress, and present state of the Fur Trade of that country. London: Printed for T. Cadell, Jun, and W. Davis, Stand; Cobbett and Morgan, Pall-Mall; and W. Creech, at Edinburgh, by R. Noble, Old Bailey, 1801. pg. 3, footnote.
- ↑ Quentin Bristow. »Operation Morning Light«. Natural Resources Canada. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2011. Pridobljeno 24. januarja 2007.
- ↑ Cohen, Sidney (september–oktober 2020). »Big Lake«. Up Here. Zv. 36, št. 5. Pridobljeno 11. novembra 2020.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Mandeville, Curtis (21. junij 2016). »Goodbye Great Slave Lake? Movement to decolonize N.W.T. maps is growing«. CBC News. Pridobljeno 11. novembra 2020.
- ↑ Schertzer, W. M. (2000). »Digital bathymetry of Great Slave Lake« (PDF). publications.gc.ca. NWRI Contribution No. 00-257, 66 pp.
- ↑ Hebert, Paul (2007). »Encyclopedia of Earth«. Great Slave Lake, Northwest Territories. Environmental Information Coalition, National Council for Science and the Environment. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2012. Pridobljeno 7. decembra 2007.
- ↑ Hogan, C. Michael (2008), Stromberg, Nicklas (ur.), Black Spruce: Picea mariana, GlobalTwitcher.com, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2011
- ↑ Johnsgard, Paul (Februar 1982). »Whooper Recount«. Papers in Ornithology. University of Nebraska. Pridobljeno 20. januarja 2007.
- ↑ Ecosystem Model of Great Slave Lake to support an ecosystem approach to fisheries management nt.ca
- ↑ »Great Slave Lake | the Canadian Encyclopedia«.
- ↑ »Natural Resources Canada-Canadian Geographical Names (Great Slave Lake)«. Pridobljeno 20. decembra 2014.
- ↑ »Atlas of Canada Toporama«. Pridobljeno 20. decembra 2014.
- ↑ »Ice Lake Rebels«. Pridobljeno 23. septembra 2015.
- ↑ Sundriyal, Diksha (5. avgust 2022). »Alone Season 6: Exploring All Filming Locations of the TV Show«. www.thecinemaholic.com. Pridobljeno 8. avgusta 2025.
- ↑ Shreya, Kumari (2. avgust 2023). »Alone Season 7: Where Are The Contestants Now?«. www.thecinemaholic.com. Pridobljeno 8. avgusta 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ehrlich, Alan J. (2005). »Great Slave Lake«. V Nuttall, Mark (ur.). Encyclopedia of the Arctic. Routledge. str. 771–772. ISBN 978-1-136-78680-8.
- »Great Slave Lake«. The Canadian Encyclopedia. Pridobljeno 16. junija 2018.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- "Perspective on the Great Slave Lake Railway" Manuscript at Dartmouth College Library
