Pojdi na vsebino

Veliki plamenec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Veliki plamenec
samec in samica v Camargue
Glas velikega flaminga
CITES Priloga II (CITES)[2]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Animalia (živali)
Deblo:
Chordata (strunarji)
Razred:
Aves (ptiči)
Red:
Phoenicopteriformes (plamenci)
Družina:
Phoenicopteridae
Rod:
Phoenicopterus
Vrsta:
P. roseus
Dvočlensko ime
Phoeniconaias roseus
Pallas, 1811
Sinonimi
  • Phoenicopterus ruber roseus
  • Phoenicopterus antiquorum[3]

Veliki flamingo (znanstveno ime Phoenicopterus roseus) je najbolj razširjena in največja vrsta iz družine plamencev. Pogosti so v Starem svetu, najdemo jih v severni (obalni) in podsaharski Afriki, na Indijski podcelini (južno od Himalaje), na Bližnjem vzhodu, v Levantu, Perzijskem zalivu, Adenskem zalivu, Rdečem morju in sredozemskih državah južne Evrope.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Velikega plamenca je leta 1811 opisal Peter Simon Pallas. Prej so mislili, da pripada isti vrsti kot ameriški plamenec (Phoenicopterus ruber), vendar se zaradi razlik v barvi glave, vratu, telesa in kljuna oba plamenca najpogosteje štejeta za ločeni vrsti. Veliki plamenec nima podvrste in je zato monotipičen.[4]

Opis

[uredi | uredi kodo]

Veliki plamenec je največja živeča vrsta plamencev,[5] saj je v povprečju visok 110–150 cm in tehta 2–4 ​​kg. Zabeležili so, da so največji samci visoki do 187 cm in tehtajo 4,5 kg.[6]

Večina perja je rožnato-bela, pokrovna peresa na krilih pa so rdeča, primarna in sekundarna letalna peresa pa črna. Kljun je rožnat z omejeno črno konico, noge pa so povsem rožnate. Klic je podoben gosjemu trobljenju.

Piščanci so prekriti s sivim puhastim puhom. Pododrasli flamingi so svetlejši s temnimi nogami. Odrasli piščanci, ki se hranijo, prav tako postanejo svetlejši, vendar ohranijo svetlo rožnate noge. Obarvanost izvira iz karotenoidnih pigmentov v organizmih, ki živijo na njihovih prehranjevalnih območjih. Izločki uropigialne žleze vsebujejo tudi karotenoide. Med gnezditveno sezono veliki plamenci pogosteje širijo uropigialne izločke po svojem perju in s tem poudarijo njegovo barvo. Ta kozmetična uporaba uropigialnih izločkov je bila opisana kot nanašanje 'ličil'.[7]


  • Jajce v Cincinnati Zoo
    Jajce v Cincinnati Zoo
  • Piščanec s sivim puhom
    Piščanec s sivim puhom
  • Mladiček v naravnem rezervatu Ghadira, Malta
    Mladiček v naravnem rezervatu Ghadira, Malta
  • Pododrasli piščanci ob jezeru Pulicat, Indija
    Pododrasli piščanci ob jezeru Pulicat, Indija
  • Rožnati plamenec ob jezeru Télamine, Oran, Alžirija
    Rožnati plamenec ob jezeru Télamine, Oran, Alžirija

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Najdemo ga v delih severne Afrike (vključno z obalnimi območji severne Alžirije, Egipta dlje v notranjosti vzdolž reke Nil, Libije, Maroka in Tunizije), delih podsaharske Afrike (Kenija, Madagaskar, Ruanda, Tanzanija, Uganda), južni Aziji (obalni Bangladeš, Pakistan, Indija in Šrilanka), Bližnjem vzhodu (Bahrajn, Ciper, Irak, Iran, Oman, Izrael, Zahodni breg, Kuvajt, Libanon, Katar in Združeni arabski emirati) in južni Evropi (vključno z Albanijo, Bolgarijo, Hrvaško, Francijo v Camargueu in na Korziki, Grčijo, Italijo, Slovenijo, Malto, Monakom, Črno goro, Severno Makedonijo, Portugalsko, Španijo in Balearskimi otoki ter Turčijo).[8]

Najsevernejše gnezdišče je Zwillbrocker Venn v zahodni Nemčiji, blizu meje z Nizozemsko. V Združenih arabskih emiratih so zabeležili gnezdenje na treh različnih lokacijah v emiratu Abu Dhabi.[9]

V Gudžaratu, obalni državi na zahodu Indije, lahko plamence opazujemo v ptičjem rezervatu Nal Sarovar, ptičjem rezervatu Khijadiya, mestu Flamingo City in ptičjem rezervatu Thol. Tam ostanejo skozi celotno zimsko sezono.[10]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Veliki plamenec prebiva v blatnih plitvinah in plitvih obalnih lagunah s slano vodo. Z nogami ptica dvigne blato, nato pa skozi kljun posesa vodo in filtrira majhne kozice, slane kozice, druge rake, semena (kot je riž), modrozelene alge, mikroskopske organizme (kot so diatomeje), ličinke žuželk (kot so kironomide) in mehkužce.[11] Veliki flamingo se hrani s spuščeno glavo, zgornja čeljust pa je gibljiva in ni trdno pritrjena na lobanjo.[12]

Kot vsi plamenci tudi ta vrsta izleže eno kredasto belo jajce na blatni kupček.

Življenjska doba

[uredi | uredi kodo]

Povprečna življenjska doba v ujetništvu je po podatkih živalskega vrta v Baslu več kot 60 let.[13] V divjini je povprečna življenjska doba 30–40 let.[14]

Grožnje in plenilci

[uredi | uredi kodo]

Naravni

[uredi | uredi kodo]

Odrasli veliki plamenci imajo malo naravnih plenilcev. Jajca in piščance lahko pojedo ptice ujede, vrane, galebi in štorklja afriški marabu (Leptoptilos crumenifer); ocenjena polovica plenjenja jajc in piščancev velikih plamencev prihaja od rumenonogega galeba (Larus michahellis).[15][16]

Človek

[uredi | uredi kodo]

Glavne grožnje populacijam plamencev so bakterije, toksini in onesnaženje v vodnih virih, ki običajno odtekajo iz proizvodnih podjetij, ter poseganje v njihov habitat.

V ujetništvu ljudi

[uredi | uredi kodo]

Prva zabeležena izvalitev v živalskem vrtu je bila leta 1959 v živalskem vrtu Basel. V vzrejnem programu živalskega vrta Basel se je od leta 2000 izleglo več kot 400 ptic, od 20 do 27 na leto.[17] Najstarejši znani veliki plamenec je bila ptica v živalskem vrtu Adelaide v Avstraliji, ki je poginila v starosti najmanj 83 let. Natančna starost ptice ni znana; ko je leta 1933 prispela v Adelaide, je bila že odrasla. Januarja 2014 je bila evtanazirana zaradi zapletov, povezanih s starostjo.[18][19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BirdLife International (2019) [amended version of 2018 assessment]. »Phoenicopterus roseus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22697360A155527405.en. Pridobljeno 15. februarja 2022.
  2. ↑ »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  3. ↑ de Klemm, Cyrille; Lausche, Barbara J. (1987). African Wildlife Laws. IUCN. str. 1147. ISBN 2880320917. Pridobljeno 23. marca 2019.
  4. ↑ del Hoyo, J.; Collar, N.; Garcia, E. F. J. (2020). Del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi; Christie, David; De Juana, Eduardo (ur.). »Greater Flamingo (Phoenicopterus roseus)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona, Spain: Lynx Edicions. doi:10.2173/bow.grefla3.01. S2CID 241655366. Pridobljeno 23. marca 2019.
  5. ↑ Feduccia, Alan (1999). The Origin and Evolution of Birds (illustrated, reprint izd.). Yale University Press. str. 196. ISBN 0300078617. Pridobljeno 23. marca 2019.
  6. ↑ »Greater flamingo« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. februarja 2009. Pridobljeno 30. oktobra 2008.
  7. ↑ Amat, J.A.; Rendón, M.A.; Garrido-Fernández, J.; Garrido, A.; Rendón-Martos, M. & Pérez-Gálvez, A. (2011). »Greater flamingos Phoenicopterus roseus use uropygial secretions as make-up«. Behavioral Ecology and Sociobiology. 65 (4): 665–673. doi:10.1007/s00265-010-1068-z. S2CID 30299643.
  8. ↑ Phoenicopterus roseus
  9. ↑ Khan, Shahid; in sod. (2017). »Greater Flamingo (Phoenicopterus roseus): Important wintering sites and breeding records in the United Arab Emirates«. Zoology in the Middle East. 63 (3): 194–201. doi:10.1080/09397140.2017.1331586. S2CID 90286615.
  10. ↑ Koshti A.J. and Bony L.S (2016). "Ethology of greater flamingo in captivity", Undergraduate thesis submitted to St.Xavier's College, Ahmedabad, India.
  11. ↑ Draughn, Holle'. »Phoenicopterus roseus greater flamingo«. Animal Diversity Web. University of Michigan. Pridobljeno 18. avgusta 2024.
  12. ↑ »Flamingo Feeding«. Stanford University. Pridobljeno 11. marca 2013.
  13. ↑ »Animals-Vögel-Flamingo«. Basel Zoo. Pridobljeno 23. marca 2019.
  14. ↑ »Greater Flamingo - Facts, Diet & Habitat Information«.
  15. ↑ »Greater flamingo (Phoenicopterus roseus)«. Marwell Zoo. Pridobljeno 23. marca 2019.
  16. ↑ Matthew, Charles. »Flamingos«. birdlife.org. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  17. ↑ »Zolli feiert 50 Jahre Flamingozucht und Flamingosforschung« [50 years of flamingo breeding]. Basler Zeitung (v nemščini). 13. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2009.
  18. ↑ Kelton, Sam (31. januar 2014). »Greater, the 83-year-old Adelaide Zoo flamingo, dies«. The Advertiser. Pridobljeno 31. januarja 2014.
  19. ↑ Fedorowytsch, Tom (31. januar 2014). »Flamingo believed to be world's oldest dies at Adelaide Zoo aged 83«. ABC News. Pridobljeno 31. januarja 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Veliki plamenec.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Veliki_plamenec&oldid=6434685«