Pojdi na vsebino

Veliki plamenec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Veliki plamenec
Samec in samica v Camargue
Oglašanje velikega plamenca
CITES Priloga II (CITES)[2]
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Phoenicopteriformes (plamenci)
Družina: Phoenicopteridae (plamenci)
Rod: Phoenicopterus
Vrsta:
P. roseus
Dvočlensko ime
Phoenicopterus roseus
Pallas, 1811
Sinonimi
  • Phoenicopterus ruber roseus
  • Phoenicopterus antiquorum[3]

Veliki plamenec (znanstveno ime Phoenicopterus roseus) je najbolj razširjena in največja vrsta iz družine plamencev. Pogosti so v Starem svetu, kjer se pojavlja v severni (obalni) in podsaharski Afriki, na Indijski podcelini (južno od Himalaje), na Bližnjem vzhodu, v Levantu, Perzijskem zalivu, Adenskem zalivu, Rdečem morju ter v sredozemskih državah južne Evrope.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Velikega plamenca je leta 1811 opisal Peter Simon Pallas. Sprva so mislili, da pripada isti vrsti kot rdeči plamenec (Phoenicopterus ruber), vendar se zdaj ti dve vrsti štejeta za ločeni, saj se razlikujeta po obarvanosti glave, vratu, telesa in kljuna. Veliki plamenec nima podvrst, zato velja za monotipsko vrsto.[4]

Opis

[uredi | uredi kodo]

Veliki plamenec je največja živeča vrsta plamencev,[5] saj je v povprečju visok 110–150 cm in tehta 2–4 kg. Največji samci so bili zabeleženi z višino do 187 cm in težo 4,5 kg.[6]

Večina perja je rožnato-bela, krovna peresa na krilih so rdeča, primarna in sekundarna letalna peresa pa črna. Kljun je rožnat z izrazitim črnim vrhom, noge pa so povsem rožnate. Oglašanje je podobno gosjemu gaganju.

Piščanci so prekriti z mehkimi sivimi puhastimi peresi, mlajši nedorasli plamenci pa so svetlejši s temnimi nogami. Odrasli osebki, ki hranijo mladiče, prav tako postanejo svetlejši, vendar ohranijo značilne svetlo rožnate noge. Obarvanost izvira iz karotenoidnih pigmentov v organizmih, s katerimi se plamenci prehranjujejo. Izločki žleze oljnice vsebujejo karotenoide. Med gnezditveno sezono veliki plamenci pogosteje raznašajo te izločke po perju, s čimer okrepijo svojo barvo. To kozmetična uporaba oljnih izločkov se včasih opisuje kot »nanašanje ličil«.[7]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Najdemo ga v delih severne Afrike (vključno z obalnimi območji severne Alžirije, Egipta v notranjosti vzdolž reke Nil, Libije, Maroka in Tunizije), v podsaharski Afriki (Kenija, Madagaskar, Ruanda, Tanzanija, Uganda), v južni Aziji (na obalnih območjih Bangladeša, Pakistana, Indije in Šrilanke), v zahodni Aziji (Bahrajn, Ciper, Irak, Iran, Oman, Izrael, Palestina, Kuvajt, Libanon, Katar in Združeni arabski emirati). Prisoten je tudi v južni Evropi (Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Francija v Camargueu in na Korziki, Grčija, Italija, Slovenija, Malta, Monako, Črna gora, Severna Makedonija, Portugalska, Španija in Balearski otoki ter Turčija).[8]

Najbolj severno znano gnezdišče se nahaja v Zwillbrocker Vennu v zahodni Nemčiji, blizu meje z Nizozemsko. V Združenih arabskih emiratih so zabeležili gnezdenje na treh različnih lokacijah v emiratu Abu Dhabi.[9]

V Gudžaratu, obalni zvezni državi na zahodu Indije, jih je mogoče opazovati v naravnem rezervatu Nal Sarovar, rezervatu Khijadiya, mestu Flamingo City in ptičjem rezervatu Thol. Tam ostanejo skozi celotno zimsko sezono.[10]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Veliki plamenec prebiva na muljastih obrežjih in plitvih obalnih lagunah s slano vodo. S svojimi nogami premeša mulj, nato pa posrka vodo skozi kljun in s posebnim filtrirnim sistemom izloči majhne rake, slane kozice, semena (kot je riž), modrozelene alge, mikroskopske organizme (npr. diatomeje), ličinke žuželk (kot so trzače) in mehkužce.[11] Veliki plamenec se prehranjuje z glavo navzdol, pri čemer je njegova zgornja čeljust gibljiva in ni trdno pritrjena na lobanjo.[12]

Tako kot vse vrste plamencev zvali eno kredasto belo jajce v gnezdo iz blata.

Življenjska doba

[uredi | uredi kodo]

Povprečna življenjska doba v ujetništvu je po podatkih živalskega vrta v Baslu več kot 60 let.[13] V divjini je povprečna življenjska doba 30–40 let.[14]

Nevarnosti in plenilci

[uredi | uredi kodo]

Naravni

[uredi | uredi kodo]

Odrasli veliki plamenci imajo malo naravnih plenilcev. Jajca in mladiče so lahko plen ptic ujed, vran, galebov in štorklja afriškega marabuja (Leptoptilos crumenifer). Ocenjuje se, da približno polovica plenjenja jajc in mladičev velikih plamencev povzroči rumenonogi galeb (Larus michahellis).[15][16]

Človek

[uredi | uredi kodo]

Glavne nevarnosti za populacije plamencev so bakterije, toksini in onesnaženje vodnih virov, ki pogosto izvirajo iz industrijskih izpustov, ter posegi človeka v njihov naravni habitat.

V ujetništvu

[uredi | uredi kodo]

Prva zabeležena izvalitev velikega plamenca je bila leta 1959 v živalskem vrtu Basel. V okviru vzrejnega programa tega živalskega vrta se je od takrat izvalilo več kot 400 ptic, pri čemer se od leta 2000 vsako leto izvali med 20 in 27 mladičev.[17] Najstarejši znani veliki plamenec je bila ptica v živalskem vrtu v Adelaide v Avstraliji, ki je poginila v starosti vsaj 83 let. Natančna starost ptice ni znana; ko je leta 1933 prispela v Adelaide, je bila že odrasla. Ptico so morali uspavati januarja 2014 zaradi zdravstvenih zapletov, povezanih s starostjo.[18][19]


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BirdLife International (2019) [amended version of 2018 assessment]. »Phoenicopterus roseus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2019. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22697360A155527405.en. Pridobljeno 15. februarja 2022.
  2. ↑ »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  3. ↑ de Klemm, Cyrille; Lausche, Barbara J. (1987). African Wildlife Laws. IUCN. str. 1147. ISBN 2880320917. Pridobljeno 23. marca 2019.
  4. ↑ del Hoyo, J.; Collar, N.; Garcia, E. F. J. (2020). »Greater Flamingo (Phoenicopterus roseus)«. V Del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi; Christie, David; De Juana, Eduardo (ur.). Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona, Spain: Lynx Edicions. doi:10.2173/bow.grefla3.01. S2CID 241655366. Pridobljeno 23. marca 2019.
  5. ↑ Feduccia, Alan (1999). The Origin and Evolution of Birds (illustrated, reprint izd.). Yale University Press. str. 196. ISBN 0300078617. Pridobljeno 23. marca 2019.
  6. ↑ »Greater flamingo« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. februarja 2009. Pridobljeno 30. oktobra 2008.
  7. ↑ Amat, J.A.; Rendón, M.A.; Garrido-Fernández, J.; Garrido, A.; Rendón-Martos, M. & Pérez-Gálvez, A. (2011). »Greater flamingos Phoenicopterus roseus use uropygial secretions as make-up«. Behavioral Ecology and Sociobiology. 65 (4): 665–673. doi:10.1007/s00265-010-1068-z. S2CID 30299643.
  8. ↑ Predloga:Gbif
  9. ↑ Khan, Shahid; in sod. (2017). »Greater Flamingo (Phoenicopterus roseus): Important wintering sites and breeding records in the United Arab Emirates«. Zoology in the Middle East. 63 (3): 194–201. doi:10.1080/09397140.2017.1331586. S2CID 90286615.
  10. ↑ Koshti A.J. and Bony L.S (2016). "Ethology of greater flamingo in captivity", Undergraduate thesis submitted to St.Xavier's College, Ahmedabad, India.
  11. ↑ Draughn, Holle'. »Phoenicopterus roseus greater flamingo«. Animal Diversity Web. University of Michigan. Pridobljeno 18. avgusta 2024.
  12. ↑ »Flamingo Feeding«. Stanford University. Pridobljeno 11. marca 2013.
  13. ↑ »Animals-Vögel-Flamingo«. Basel Zoo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2019. Pridobljeno 23. marca 2019.
  14. ↑ »Greater Flamingo - Facts, Diet & Habitat Information«.
  15. ↑ »Greater flamingo (Phoenicopterus roseus)«. Marwell Zoo. Pridobljeno 23. marca 2019.
  16. ↑ Matthew, Charles. »Flamingos«. birdlife.org. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  17. ↑ »Zolli feiert 50 Jahre Flamingozucht und Flamingosforschung« [50 years of flamingo breeding]. Basler Zeitung (v nemščini). 13. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2009.
  18. ↑ Kelton, Sam (31. januar 2014). »Greater, the 83-year-old Adelaide Zoo flamingo, dies«. The Advertiser. Pridobljeno 31. januarja 2014.
  19. ↑ Fedorowytsch, Tom (31. januar 2014). »Flamingo believed to be world's oldest dies at Adelaide Zoo aged 83«. ABC News. Pridobljeno 31. januarja 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Veliki_plamenec&oldid=6653869«