Veliki Higan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pogorje Veliki Hingan
Reka Jalu v pogorju Veliki Hingan
Najvišja točka
Nadm. višina2.035 m
Koordinate49°22′57″N 123°09′24″E / 49.3823728°N 123.1567383°E / 49.3823728; 123.1567383Koordinati: 49°22′57″N 123°09′24″E / 49.3823728°N 123.1567383°E / 49.3823728; 123.1567383
Poimenovanja
Domače ime大兴安岭 (kitajsko)
Geografija
Pogorje Veliki Hingan se nahaja v Kitajska
Pogorje Veliki Hingan
Pogorje Veliki Hingan
Lega: Lega v severovzhodni Kitajski
Geologija
Tipnagnjen prelom

Pogorje Veliki Hingan ali pogorje Da Hingan (poenostavljeno kitajsko: 大兴安岭; tradicionalno kitajsko: 大興安嶺; pinjin: Dà Xīng'ān Lǐng [tâ ɕíŋ.án.lìŋ]) je 1200 kilometrov dolgo vulkansko gorovje v regiji Notranja Mongolija na severovzhodu Kitajske.[1] Prvotno se je imenovalo gorovje Šianbei, kar je kasneje postalo ime severne veje Donghuja, Šianbei.[2][3][4]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogorje se razteza na 1200 kilometrov od severa proti jugu. Je razvodje med rečnima sistemoma Nen in Songhua na vzhodu ter Amurjem in njegovimi pritoki na severozahodu.[5]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Njena pobočja so razmeroma bogato pašno območje. Hitanci so živeli na vzhodnih pobočjih, preden so v 10. stoletju ustanovili dinastijo Liao. Oroqen, tunguško ljudstvo, živi vzdolž pogorja Velikega in Malega Hingana na severovzhodu Kitajske in spada med najstarejše avtohtone populacije v regiji. Na zahodnih pobočjih je živelo nomadsko ljudstvo, ki je redilo ovce in kamele ter uporabljalo mongolsko planoto za svoje pastirsko gospodarstvo.[6]

V leposlovju[uredi | uredi kodo]

Veliko pogorje Hingan je ključno dogajanje v znanstvenofantastičnem romanu Problem treh teles (roman) kitajskega avtorja Liuja Cixina.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »The Greater Khingan range in winter«. China Daily. 28. december 2015. Pridobljeno 30. decembra 2015.
  2. Hou Hanshu vol. 90 "鮮卑者,亦東胡之支也,別依鮮卑山,故因號焉" "the Xianbei people branched off from the so-called 'Eastern Hu' and came to settle around Mt. Xianbei after which name they were designated" translated by Toh (2005)
  3. Weishu vol. 1
  4. Tseng, Chin Yin (2012). The Making of the Tuoba Northern Wei: Constructing Material Cultural Expressions in the Northern Wei Pingcheng Period (398–494 CE) (PhD). University of Oxford. str. 1.
  5. »Da Hinggan Range«. Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno 17. septembra 2020.
  6. Mote, F.W. (1999). Imperial China: 900–1800. Harvard University Press. str. 32s. ISBN 0-674-01212-7.