Pojdi na vsebino

Velika mošeja Alžira

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Velika mošeja Alžira
Djamaa el Djazaïr
جامع الجزائر
Zemljevid
Rekordna višina
Najvišja na/v Afrika od 29 April 2019 do 2024[I]
PredhodnikLeonardo_(Sandton), South Africa
NaslednikIconic Tower
Splošni podatki
Statuszgrajena
TipMošeja
Arhitekturni slogalžirska, islamska,
Moderna arhitektura
LokacijaAlžir, Alžirija
Koordinati36°44′09″N 3°08′17″E / 36.73583°N 3.13806°E / 36.73583; 3.13806 (Jemma Al Djazair)
Začetek gradnje16. avgust 2012
Dokončano29 April 2019 (29 April 2019)
Svečana otvoritev25 February 2024 (25 February 2024)[1]
Cena898 milijonov €
LastnikMinistrstvo za verske zadeve
Višina
Streha70 m
Najvišje nadstropje265 m
Tehnični podatki
Št. nadstropij37
Projektiranje in gradnja
ArhitektChina State Construction Engineering
Spletna stran
https://eldjamaa.dz/

Djamaa el Djazaïr ((arabsko جامع الجزائر)), znana tudi kot Velika mošeja Alžira (francosko Grande mosquée d'Alger), je velika mošeja v Alžiru v Alžiriji. Odprta je bila aprila 2019, v njej je najvišji minaret na svetu in je tretja največja mošeja na svetu za Veliko mošejo v Meki in Al-Masjid an-Nabawi iz Medine v Saudovi Arabiji.[2][3][4]

Mošeja ima molitveno dvorano (salat) s površino 22.000 m²,[5] ki lahko sprejme 120.000 vernikov. Osrednja ladja te dvorane je obdana s stebrišči, na vzhodu pa je mihrab iz belega marmorja. Dvorana ima na vrhu s kupolo s premerom 50 m, ki doseže višino 70 m.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Projekt, da bi v prestolnici Alžir zgradili veliko mošejo, je bil predstavljen kot pobuda nekdanjega alžirskega predsednika Abdelaziza Bouteflike za obeležitev njegovih predsedniških mandatov.[6]

Nemški konzorcij, ki je zasnoval Djamaâ El Djazaïr, sta do leta 2016 sestavljala dva arhitekturna biroja z imenom KSP Jürgen Engel Architekten[7] in Krebs und Kiefer.[8] Ta nemški konzorcij je januarja 2008 zmagal na mednarodnem arhitekturnem natečaju za projekt, pogodba za izvedbo pa je bila podpisana julija 2008 v prisotnosti nemške kanclerke Angele Merkel.

Komisija je vključevala splošne projektne in izvedbene študije za vse discipline ter spremljanje in nadzor gradbenih del Djamaâ El Djazaïr. Projektantsko skupino je sestavljalo več kot 100 arhitektov in inženirjev. Leta 2007 je podjetje za inženiring in gradnjo Dessau-Soprin pridobilo pogodbo o vodenju projekta.[9]

Kitajsko podjetje China State Construction Engineering (CSCEC) je bilo zadolženo za gradnjo mošeje El Djazaïr. Prve operacije vlivanja betonskih temeljev so se začele 16. avgusta 2012 po slovesnosti ob zagonu. Gradnja naj bi ustvarila 17.000 delovnih mest, od tega 10.000 delavcev iz Kitajske in 7.000 iz Alžirije.[10]

Projektu se je kasneje pridružilo francosko inženirsko podjetje Socotec.[11] Francosko svetovalno podjetje Egis je nadziralo gradnjo od februarja 2016, da bi preverilo dodatne načrte, ki jih je zagotovil CSCEC.

Djamaâ El Djazaïr je financirala alžirska država z začetnim proračunom 1 milijarde evrov (približno 1,5 milijarde dolarjev). Uradni stroški mošeje so bili 898 milijonov evrov.[12] Gradnja je trajala sedem let.

Gradnja je bila kritizirana zaradi monumentalnosti in visokih stroškov.[13] Kljub nekaterim kritikam je otvoritev in prva molitev v mošeji pritegnila veliko množico alžirskih vernikov.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Arhitektura mošeje je kvadratne geometrije, ki združuje moderne in tradicionalne sloge. Spominja na najstarejši tip mošeje, na mošejo s stebrišči, ki se kot cvet odpirajo navzgor in dajejo prostor za tehnične napeljave.

Mošeja leži na zemljišču, ki obsega 27,75 hektarjev in gleda na Sredozemsko morje. Molitvena dvorana ima kapaciteto 37.000 vernikov, medtem ko lahko stavba, vključno s kompleksom, sprejme do 120.000 vernikov in ima parkirišče za 7000 avtomobilov. V kompleksu so tudi šola Korana, park, knjižnica, stanovanjski prostor za osebje, gasilski dom, muzej islamske umetnosti in raziskovalni center o zgodovini Alžirije.[14]

Mošeja ima tudi 265 m visok minaret, najvišji na svetu, ki zaradi pisarniških prostorov ustreza tudi definiciji stavbe in je bila najvišja stavba v Afriki, dokler je leta 2024 ni prehitel Iconic Tower v Novi upravni prestolnici Egipta.[15] Na vrhu minareta, ki ima 37 nadstropij, je tudi razgledna ploščad. Mošeja je zasnovana tako, da prenese potres z magnitudo 9,0, struktura pa je bila posebej obdelana, da je odporna proti koroziji. Glavna molitvena dvorana ima 618 osmerokotnih stebrov, ki služijo kot nosilni stebri, in 6 km kaligrafske pisave, vgravirane z laserskim sistemom. Kupola molitvene dvorane ima premer 50 m in se dviga do višine 70 m.

[uredi | uredi kodo]
  • Dvorišče mošeje
    Dvorišče mošeje
  • Arhitektura stebrov
    Arhitektura stebrov
  • Logotip mošeje v arabski tipografiji
    Logotip mošeje v arabski tipografiji
  • Kupola
    Kupola

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Saci, Yasmine (25. februar 2024). »President of the Republic chairs official inauguration of Djamaâ El-Djazaïr«. Algeria Press Service (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2024. Pridobljeno 25. februarja 2024.
  2. ↑ »Algeria builds giant mosque with world's tallest minaret«. The Guardian. 6. maj 2016. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2019. Pridobljeno 30. maja 2019.
  3. ↑ »Bouteflika's mosque seen as monument to megalomania in Algeria«. Arab News. 16. april 2019. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2019. Pridobljeno 30. maja 2019.
  4. ↑ »La Grande Mosquée d'Alger, le chantier de trop du président déchu Abdelaziz Bouteflika«. Le Monde.fr. Le Monde. 3. april 2019. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2019. Pridobljeno 30. maja 2019.
  5. ↑ »بطاقة فنية - جامع الجزائر« (v arabščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2024. Pridobljeno 29. marca 2024.
  6. ↑ Meddi, Adlène (17. februar 2018). »Algérie : l'incroyable mosquée de Bouteflika«. Le Point (v francoščini). Arhivirano iz spletišča dne 5. junija 2023. Pridobljeno 28. junija 2023.
  7. ↑ Architekten I KSP ENGEL. »Architekten I KSP ENGEL«. Ksp engel (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2018. Pridobljeno 14. aprila 2023..
  8. ↑ »Kuk - KREBS+KIEFER«. KREBS+KIEFER Service GmbH. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2018. Pridobljeno 3. junija 2020..
  9. ↑ »Dessau-Soprin remporte le contrat«. Djazairess. Arhivirano iz spletišča dne 12. novembra 2021. Pridobljeno 4. junija 2020..
  10. ↑ »Algérie : la grande mosquée d'Alger, les raisons de la colère – Jeune Afrique«. JeuneAfrique.com (v francoščini). 22. avgust 2012. Arhivirano iz spletišča dne 12. avgusta 2020. Pridobljeno 28. junija 2023.
  11. ↑ »Building trust for a safer and sustainable world«. SOCOTEC Global (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 7. februarja 2011. Pridobljeno 14. aprila 2023..
  12. ↑ »Rebalancing Algeria's Economic Relations with China«. www.chathamhouse.org (v angleščini). 3. december 2020. Arhivirano iz spletišča dne 25. aprila 2021. Pridobljeno 21. aprila 2021.
  13. ↑ »La Grande Mosquée d'Alger, le chantier de trop du président déchu Abdelaziz Bouteflika«. Le Monde.fr. 3. april 2019. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  14. ↑ »Africa's largest mosque has been completed with thanks to China«. Quartz. 28. april 2019. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2019. Pridobljeno 30. maja 2019.
  15. ↑ »2019 was record-breaking year for supertall skyscrapers«. dezeen.com. 17. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 13. junija 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Velika mošeja Alžira.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Velika_mošeja_Alžira&oldid=6325799«