Vednozeleni gornik

Vednozeleni gornik
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:	Ericales (vresovci)
Družina:	Ericaceae (vresovke)
Rod:	Arctostaphylos (gornik)
Vrsta:	A. uva-ursi
Dvočlensko ime
Arctostaphylos uva-ursi (L.) Spreng.

Vednozeleni gornik (znanstveno ime Arctostaphylos uva-ursi) je zdravilna rastlina iz družine vresovk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Opis

Vednozeleni gornik je nizek, plazeč grm z dolgimi rdeče rjavimi vejami. Listi so vednozeleni, grobi, usnjati in narobe jajčasti. Dolgi so od 12 do 30 mm in široki med 4 in 15 mm. Na rastlini se listi obdržijo okoli 3 leta, nato pa odpadejo. Cvetovi imajo obliko vrča, so beli do rdečkasti, zbrani so v socvetjih s po 3 do 12 cvetovi. Posamezen cvet je dolg med 5 in 6 mm in visijo na kratkem peclju. Rastlina cveti v začetku poletja, plodovi pa so rdeče jagode velikosti graha ledvičaste oblike, ki dozorijo v jeseni.

Podvrste

Priznanih je vsaj pet podvrst:

• Arctostaphylos uva-ursi subsp. uva-ursi
• Arctostaphylos uva-ursi subsp. adenotricha
• Arctostaphylos uva-ursi subsp. coactilis
• Arctostaphylos uva-ursi subsp. cratericola (J. D. Smith) P. V. Wells
• Arctostaphylos uva-ursi subsp. longifoliosa (neuradna podvrsta)

Razširjenost in uporabnost

Vednozeleni gornik je razširjen od Iberskega polotoka prek centralne Evrope do Skandinavije na severu in Sibirije na vzhodu. Poleg tega uspeva tudi v Severni Ameriki, Himalaji in na Altaju. Raste na tleh bogatih s humusom, najbolje pa uspeva v sončnih do senčnih legah.

V ljudskem zdravilstvu se čaj iz listov vednozelenega gornika uporablja pri vnetju mehurja in sečevoda, motnjam v mokrenju, vnetju ledvičnega ustja, ledvičnim kamnom ter katarju mehurja.

Novejše raziskave so pokazale, da je glavna protibakterijska učinkovina v rastlini arbutin, oz. hidrokinon, ki nastane iz njega v alkalnem okolju tudi pod vplivom encimov iz kužnih bakterij. Droga deluje protivnetno in ne vpliva na mišično napetost maternice.