Valvasone - Arzene

Valvasone - Arzene Voleson Darzin (furlansko)
Občina (comune)
Comune di Valvasone Arzene Comun di Voleson Darzin
Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu
Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone
Valvasone - Arzene Geografski položaj v Italiji
46°0′7.920″N 12°50′51.720″E
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina	Pordenone
Frazioni	Arzene, San Lorenzo, Valvasone
Upravljanje
• Župan	Fulvio Avoledo (državljanska lista)
Površina
• Skupno	29,7 km2
Nadm. višina	59 m
Prebivalstvo  (2026)
• Skupno	3.960
• Gostota	133 preb./km2
Demonim	it. valvasonesi / arzenesi
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	33098
Klicna koda	0434
Spletna stran	Uradno spletno mesto

Valvasone - Arzene (furlansko Voleson Darzin) je občina v Pokrajini Pordenone v Furlaniji - Julijski krajini, ki leži približno 30 km zahodno od Vidma in približno 16 km severovzhodno od Pordenona. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 29,7 km². Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.

Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).

Zgodovina

Zgodnja zgodovina gradu Valvasone pripoveduje, da sta leta 1218 prvotno graščino za oglejskega patriarha upravljala Ulvino in Bonfante. Ti sta bila ustanovitelja prve fevdalne družine, vendar je bila ta družina leta 1268 iztrebljena med uporom Corrada iz Valvasona. Obala reke Tilment, ki teče v bližini mesta, je bila strateško preveč pomembna, da bi jo pustili brez nadzora, zato je patriarh za nadzor nad območjem imenoval Walterpertolda iz Spilimberga. Leta 1273 je izvedel obsežno obnovo zgradb ob reki, da bi zagotovil najboljšo obliko nadzora proti vdoru. Ta dela pa niso spremenila strukture mesta, ki ima v središču grad, okoli katerega so razporejene druge zgradbe. Ko je umrl Walterpertoldo in se je končala prva generacija Spilimbergov, se je med dvema resnično pomembnima družinama v tem območju, Zuccola in Cucagna, začel boj za nasledstvo pri nadzoru nad Valvasone. Leta 1292 je patriarh Raimondo della Torre podelil Simoneju di Cucagna pooblastilo za nadzor nad Valvasone in njegovo okolico, s čimer se je začela druga rodovna linija fevdalnih gospodarjev Valvasone.

V tistem obdobju je imel Valvasone vojaško strukturo, bil pa je tudi sedež tistih plemičev, ki so zgradili pravo vas, predhodnico današnjega mesta. Pred letom 1300 so se plemiči odločili zgraditi obzidje; to je bilo mogoče, ker so razdelili mestna zemljišča in jih nato dodelili obrtnikom in trgovcem. Pred dvižnim mostom je bila zgrajena javna loža. Medtem so pri Urnem stolpu (Torre delle Ore) izkopali vodnjak. Danes je te posegov težko najti zaradi novejših gradenj. V 50. letih 14. stoletja so se plemiči odločili, da bodo vas razširili: na ta način so ustvarili enega najlepših primerov srednjeveškega urbanizma v zahodni Furlaniji. Na severnem območju so zgradili majhno cerkev, posvečeno sv. Jakobu, zunaj obzidja pa je nastala majhna vas z lastno cerkvijo, posvečeno sv. Janezu in sv. Mariji.

Približno desetletje je videz mesta ostal v bistvu nespremenjen, toda po padcu patriarha in prihodu Benečanov struktura Valvasona ni bila več primerna za naraščajočo trgovino in promet na poti Portogruaro–Pušja vas. Zato si je Giacomo Giorgio iz Valvasona zaželel razširiti vas, hkrati pa obnoviti stare stavbe in cerkve. On je bil odgovoren za gradnjo stolnice (1449) v središču notranjega dela vasi. Zaradi tega sta bili drugi dve cerkvi opuščeni. Nova razdelitev zemljišč na manjše parcele je bila bolj stanovanjska kot prejšnji dve, in v tej razdelitvi je bila zgrajena nova majhna cerkev, posvečena svetnikoma Petru in Pavlu, ki sta bila priljubljena med prebivalstvom. Na koncu je bila obnovljena tudi bolnišnica, ki je delovala od leta 1335.

Leta 1511 so prebivalci napadli grad, ki pa je bil prazen, in ga zažgali. V poznem 19. stoletju so bili, tako kot v mnogih drugih mestih v Furlaniji, obzidja porušena, vendar je srednjeveški duh še vedno nedotaknjen.

Valvasone

Znamenitosti

Valvasone

• Grad Valvasone, državni spomenik
• Cerkev presv. Kristusovega telesa, stolnica

Arzene

• Župnijska cerkev sv. Mihaela nadangela, 1953
• Cerkev sv. Marjete, ok. 1000

Druge znamenitosti

• Nova župnijska cerkev sv. Lovrenca mučenika, 1952 (San Lorenzo)
• Stara župnijska cerkev Marije rožnovenske, 1200–1300. V cerkvi je slika »priklenjene hudičice«. Zgodovinarji menijo, da ima ta freska velik pomen v zgodovini kuge iz leta 1348, ki je prizadela vso Evropo.
• Spomenik svetovnemu miru, Majaroff, 1983
• Cerkev v Majaroffu, 2008
• Mlin v Majaroffu
• Starodavna rimska pokopališče v Prasu di Sora (odkrito leta 1996). Sledi in najdbe iz rimske antike so bile odkrite tudi v Majaroffu.

Demografski razvoj

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.   ±%   1861 ? —     1871 2.961 —     1881 3.195 +7.9% 1901 3.794 +18.7% 1911 4.772 +25.8% 1921 5.626 +17.9%	Leto Preb.   ±%   1931 5.006 −11.0% 1936 4.611 −7.9% 1951 4.750 +3.0% 1961 4.019 −15.4% 1971 3.685 −8.3% 1981 3.622 −1.7%	Leto Preb.   ±%   1991 3.444 −4.9% 2001 3.544 +2.9% 2011 3.967 +11.9% 2021 3.917 −1.3%
Vir: Podatki iz Istata

Etnične skupine in priseljenci

Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 464 tujcev, kar je 11,6 % prebivalstva. Največja skupnost tujcev prihaja iz Romunije, ki predstavlja 44,4 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji Albanija in Ukrajina.

Dogodki

• Zir dai Arboras: v noči na 5. januarja se prižge veliko število kresov ob prazniku svetih treh kraljev (epifanija), ob vsakem kresu pa se prepletajo glasba, kuhančki in pecivo.
• Praznovanje sv. Petra in Pavla: v juniju mesto počasti svoja dva zavetnika.
• Srednji vek v Valvasonu (Medioevo a Valvasone): zgodovinska uprizoritev v drugem vikendu septembra.

Znane osebnosti

• Tullio Avoledo
• Harry Bertoia
• Antonio Montico

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto