Valentia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
otok Valentia
Ime v domovini: Dairbhre
046Valencia Knightstown.JPG
Valentia is located in Irska
otok Valentia
otok Valentia
otok Valentia
Geografija
Lega Atlantski ocean
Koordinati 51°54′N 10°21′W / 51.900°N 10.350°W / 51.900; -10.350Koordinati: 51°54′N 10°21′W / 51.900°N 10.350°W / 51.900; -10.350
Površina 25,7[1] km2
Dolžina 11 km
Širina 3 km
Država
provinca Munster
grofija Kerry
Največje naselje Knightstown (preb. 156)
Demografija
Prebivalstvo 665 (leta 2011)

Otok Valentia (irsko Dairbhre, kar pomeni 'hrastov gozd') je ena od najzahodnejših točk Irske. Leži ob polotoku Iveragh na jugozahodu grofije Kerry. S kopnim ga povezuje spominski most Maurica O'Neilla v Portmageeju. Povezava s trajektom je od Reenard Pointa v glavno naselje otoka, Knightstown, med aprilom in oktobrom. Druga manjša vasica z imenom Chapeltown je približno sredi otoka, 3 km od mostu. Stalno prebivalstvo otoka je 665 (po popisu OCD leta 2011).[2] Dolg je približno 11 km in širok skoraj 3 km.

Ime[uredi | uredi kodo]

Angleško ime Valentia Island ne prihaja iz imena španskega mesta Valencia, temveč iz naselja na otoku, imenovanega An Bhaile Inse ali Beal Inse ('otok ustja' ali 'otok v ustju zaliva').

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Telegrafsko polje, otok Valentia: Foilhommerum je kraj prve trajne komunikacijske povezave med Evropo in Ameriko. Oktobra 2002 je bil na vrhu klifa Foilhommerum postavljen spomenik, ki označuje postavitev čezatlantskega kabla v Heart's Content na Novi Fundlandiji. Izdelal ga je Alan Ryan Hall [3]. Spomenik označuje pomen mesta za telegrafske komunikacije s Severno Ameriko od leta 1857 naprej in natančno povezavo dolžinskih meritev v Severni Ameriki do kraljevega observatorija v Greenwichu leta 1866

Valentia je bil vzhodni konec[4] prvega komercialno izvedenega čezatlantskega telegrafskega kabla. Prvi poskus položitve kabla prek Ballycarbery Stranda do kopnega vzhodno od otoka Valentia leta 1857 [5] da je iz položijo kabel, se je končal z razočaranjem. Po kasnejših neuspehih, ko so pristali v Knightstownu leta 1858 in zalivu Foilhommerum leta 1865, so obsežni projekt končno privedli do komercialno izvedljivih transatlantskih telegrafskih sporočil iz zaliva Foilhommerum do Heart's Content v Novi Fundlandiji leta 1866. Transatlantski telegrafski kabli so delali z otoka Valentia sto let, kar se je končalo z ukinitvijo kabelskih operacij podjetja Western Union International leta 1966.

Pred čezatlantskim telegrafom so imele ameriške zemljepisne dolžine napako 850 m glede na evropske dolžine. Zaradi pomembnosti natančnih zemljepisnih dolžin za varno plovbo je U.S. Coast Survey leta 1866 organizirala odpravo, ki je natančno povezala dolžine v Združenih državah Amerike s Kraljevim observatorijem v Greenwichu. Benjamin Gould in njegov partner A. T. Mosman sta 2. oktobra 1866 dosegla Valentio. Poleg kabelske postaje Foilhommerum sta zgradila začasno opazovalno mesto za zemljepisno dolžino, ki je podpirala sinhronizirano opazovanje le-te s kraja Heart's Content v Novi Fundlandiji. Po številnih deževnih in oblačnih dneh so 24. oktobra 1866 med Foilhommerum in Heart's Contentom izmenjali prve transatlantske signale o dolžini.

Leta 1993 je študent geologije dodiplomskega študija odkril fosilizirane tetrapodove sledi, odtise, ki so se ohranili v devonskih kamninah, na severni obali otoka v kraju Dohilla (51°55′51″N 10°20′38″W / 51.930868°N 10.343849°W / 51.930868; -10.343849). Pred približno 385 milijoni let je primitivni vretenčar hodil blizu rečne meje v subekvatorskem porečju, ki je zdaj jugozahodna Irska, in zapustil odtis v vlažnem pesku. Odtisi so se ohranili v mulju in pesku, ki so ga prekrivali in se spremenili v skalo v geološkem obdobju. Sledi na otoku Valentia so med najstarejšimi znaki vretenčarjev na kopnem.[6]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Valentia Island.jpg

Kombinacija značilnosti in zgodovina otoka je privlačnost, ki je lahko dostopna s priljubljene pohodniške poti Ring of Kerry.

  • Gora Geokaun in Fogherjevi klifi: najvišja gora na otoku Valentia in morske pečine, visoke 180 m, na severni strani.
  • Na severovzhodu otoka stoji Glanleam House sredi subtropskih vrtov. Vrtovi so zaščiteni pred vetrovi z Atlantika in nikoli izpostavljeni zmrzali, zato zagotavljajo najblažjo mikroklimo na Irskem. Sir Peter George Fitzgerald, 19. vitez Kerryja (1808-1880), je od leta 1830 urejal te vrtove in jih zasadil z edinstveno zbirko redkih in nežnih rastlin z južne poloble, ki se na Irskem običajno gojijo pod steklom. Vrtovi so urejeni v naturalističnem slogu kot vrsta sprehodov. Tu rastejo rastline iz Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije (najvišje praproti v Evropi), Čila in Japonske. Vrtovi so odprti za javnost.
  • Skrilavec iz kamnoloma, ki je bil ponovno odprt leta 1998, je bil uporabljen na stavbi britanskega parlamenta. [7]
  • Na otoku je tudi center, v katerem je predstavljena zgodba o geologiji, človeku, naravni in industrijski zgodovini otoka, z eksponati kabelske postaje, morske radijske postaje in postaje obalne straže Valentia.
  • Telegrafsko polje (ali zemljepisno polje) je kraj prve trajne komunikacijske povezave med Evropo in Severno Ameriko. Transatlantski telegrafski kabli so delovali na otoku Valentia od leta 1866.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Vremenska postaja otoka Valentia stoji na 51 ° 56 '23 "N, 10 ° 14'40" Z in je 25 metrov nad srednjo gladino morja. To je ena od 22 obalnih vremenskih postaj, katerih poročila se oddajajo kot del BBC Shipping Forecast. Observatorij Valentia je del irske meteorološke službe Met Éireann. Ustanovljen je bil avgusta 1868. Otok Valentia je v povprečju najbolj vlažna vremenska postaja na Irskem. Mesečna povprečja osončenosti in padavin temeljijo na podatkih za leto 2010, ki so blizu povprečja, razen julija, ko je bilo le 40 % običajnih ur sonca in 219 % običajnih padavin. Otok Valentia ima tudi postajo za oddajanje sporočil sistema Navtex. Kljub temu, da je na isti širini kot St Anthony na Novi Fundlandiji na nasprotni strani Atlantskega oceana, ima zaradi zmernega učinka prevladujočih zahodnih ali jugozahodnih vetrov in učinka segrevanja zalivskega toka veliko blažje zime. Sneg in zmrzal sta redka, zato lahko na otoku rastejo številne subtropske sorte rastlin.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Charles Knight (1867). The English Cyclopaedia: Geography. Pridobljeno dne 2015-10-26. 
  2. ^ "Electoral Division Valencia (CSO Area Code ED 19025)". Census of Ireland 2011 (Central Statistics Office of Ireland) 1 – Population Classified by Area: Valencia. http://census.cso.ie/sapmap2011/Results.aspx?Geog_Type=ED&Geog_Code=19025&CTY=19. 
  3. ^ Alan Ryan Hall.
  4. ^ The Atlantic Cable, Smithsonian Institution, USA.
  5. ^ John R. Isaac, 1857 — Laying the Atlantic Telegraph Cable from Ship to Shore, History of the Atlantic Cable & Undersea Communications.
  6. ^ Stössel, I., Williams, E.A. & Higgs, K.T. (2016) Ichnology and depositional environment of the Middle Devonian Valentia Island tetrapod trackways, south-west Ireland. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology, 462, 16–40.
  7. ^ Condon, Des (2006). "Valentia Island". Cromane Community Council. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Browne, E.T., The fauna and flora of Valencia Harbour on the west coast of Ireland. Proc. R.Ir. Acad., ser.3,5, 667-854

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]