Vänern

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vänern pri Vänersborgu
Vänern pri Vänersborgu
Podrobnejši zemljevid jezera z okolico
Podrobnejši zemljevid jezera z okolico
Koordinate 58°55′N 13°30′E / 58.917°N 13.500°E / 58.917; 13.500Koordinati: 58°55′N 13°30′E / 58.917°N 13.500°E / 58.917; 13.500
Glavni dotoki Klarälven
Glavni odtoki Göta älv
Porečje 47.000 km²
Države porečja Švedska
Površina 5893 km²
Povp. globina 27 m
Maks. globina 106 m
Količina vode 153 km³
Otoki številni, med njimi Brommö, Djurö, Fågelö, Hammarö, Kållandsö, Lurö
Reference [1]

Vänern je največje jezero na Švedskem, ki leži na jugozahodnem delu države in predstavlja del ozemelj pokrajin Västergötland, Dalsland in Värmland. Je tudi tretje največje jezero v Evropi (za Ladoškim in Oneškim jezerom v Rusiji) in 33. največje na svetu.[1]

Ima številne pritoke, med katerimi je najpomembnejša reka Klarälven, ki prispeva več kot tretjino dotoka vode. Celotno porečje obsega več kot desetino ozemlja Švedske in sega tudi na Norveško, kjer izvira Klarälven. Režim je izrazito snežni, z viškom spomladi. Samo jezero sestavljata dve povezani kotanji s plitvejšo ožino med njima in skoraj 10.000 večjimi ter manjšimi otoki. Že v 1930. letih je bilo regulirano za pridobivanje električne energije, zajezeni pa so tudi številni pritoki. Odtok je Göta älv, ki se pri Göteborgu izliva v Kattegat in je reka z največjim povprečnim pretokom na Švedskem.[1]

Gre za jezero ledeniškega izvora, ki je nastalo po zadnji ledeni dobi, po seriji poledenitev, otoplitev, erodiranja vodnih poti in dvigovanja kamnite podlage. Pred 10.000 leti je bilo del pra-jezera Ancylus, ki je zavzemalo širše območje današnjega Baltika, še pred tem pa je bilo na zahodu povezano s Severnim morjem. Za Ancylusom je ostalo desettisoče manjših jezer na tem območju, pa tudi nekaj večjih, kot je Vänern, ki je nastalo ob geološki prelomnici.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Larson, Magnus (2012). "Sweden's Great Lakes". V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 761–764. ISBN 978-1-4020-5616-1. 
  2. ^ Björck, Svante (1995). "A review of the history of the Baltic Sea, 13.0-8.0 ka BP". Quaternary International 17: 19–40. doi:10.1016/1040-6182(94)00057-C. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]