Uruško obdobje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Uruško obdobje
Mezopotamija
Geografski obseg Mezopotamija
Obdobje bronasta doba
Datumi okoli 4000–3100 pr. n. št.
Tipsko nahajališče Uruk
Prednik Ubaidsko obdobje
Naslednik Džemdet nasrsko obdobje

Uruško obdobje (Zgodnje ursko obdobje) je obdobje mezopotamske zgodovine od prazgodovinske kamene dobe do zgodnje bronaste dobe (okoli 4000 do 3100 pr. n. št.). Pred njim je bilo ubaidsko obdobje, za njim pa džemdet nasrsko obdobje.[1] Ime je dobilo po sumerskem mestu Uruku. V tem obdobju so se začela pojavljati prva mesta in se razvijati sumerska civilizacija.[2] V poznem uruškem obdobju (34.-32. stoletje pr. n. št.), ki ustreza pozni bronasti dobi, se je začel razvijati tudi klinopis.[3] Pojavila se je prva poslikana lončenina in valjasti pečatniki. [4]

Zgodovina raziskav[uredi | uredi kodo]

Izraz uruško obdobje so skovali na konferenci v Bagdadu leta 1930, na kateri so opredelili tudi džemdet nasrsko in ubaidsko obdobje.[5]

Datiranje in periodizacija[uredi | uredi kodo]

Valjasti pečatnik iz uruškega obdobja; muzej Louvre, Pariz

Periodizacija temelji na uruških arheoloških plasteh. Plasti Uruk XVII-XIV ne spadajo v uruško, ampak v ubaidsko obdobje. V uruško obdobje spadajo plasti Uruk XIV–IV. Slednja je trajala približno od leta 3300 do 3100 pr. n. št.. Uruk III je trajal do leta 3000 pr. n. št. in segal v zgodnje dinastično obdobje.

Prve mestne države[uredi | uredi kodo]

Prve mestne države so že imele močne vladne organizacije. Razslojenost družbe ni bila očitna do zelo poznega uruškega in zgodnjega dinastičnega obdobja, ki se je začelo okoli leta 3100 pr. n. št.. Za obdobje prvih držav je značilna cenena, masovno izdelana keramika, na primer sklede, ki so jih lahko brez večje škode zavrgli. Takšne sklede so uporabljali morda na izletih ali na velikih gradbiščih. Mesta so dosegla površine do 1 km2 in imela 10.000-20.000 prebivalcev.

Konec uruškega obdobja[uredi | uredi kodo]

Nekateri komentatorji povezujejo konec uruškega obdobja s podnebnimi spremembami, povezanimi s piorskim nihanjem, in nenadnim hladnim in mokrim obdobjem.[6] Druga razlaga ga povezuje s prihodom vzhodnosemitskih plemen, ki so predstavljala kiško civilizacijo.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. H.E.W. Crawford (16. september 2004). Sumer and the Sumerians (2. izdaja), str. 69. Cambridge University Press.ISBN 9780521533386.
  2. Crawford 2004, str. 75.
  3. H. Frankfort (1970). The Art and Architecture of the Ancient Orient. Pelican History of Art (4. izdaja). Penguin. ISBN 0140561072.
  4. W.L. Langer, urednik (1972). An Encyclopedia of World History (5. izdaja). Boston, MA: Houghton Mifflin Company. str. 9. ISBN 0-395-13592-3.
  5. R. Matthews (2002). Secrets of the dark mound: Jemdet Nasr 1926-1928. Iraq Archaeological Reports 6, Warminster: BSAI, ISBN 0-85668-735-9.
  6. H.H. Lamb (1995). Climate, History, and the Modern World. London: Routledge. ISBN 0-415-12735-1.
  7. L. Wyatt. Approaching Chaos: Could an Ancient Archetype Save C21st Civilization?. str. 120.